Alpinist pojasnil, zakaj je vzpon na vrh Mount Everesta podoben grozljivki

Alpinist Matthew Dieumegard-Thornton se je maja 2012 povzpel na Mount Everest. Star je bil 22 let, s čimer se je uvrstil med najmlajše alpiniste, ki so dosegli najvišji vrh na svetu.
Zgodb in pričevanj o zahtevnosti takšnega podviga smo slišali že toliko, da nam je jasno, da ne gre za lahek vzpon. Kljub temu pa bi si človek mislil, da bo po naporni in nevarni poti čez prepade, razpoke, lestve in skozi cono smrti, kjer je pomanjkanje kisika lahko tudi usodno, prihod na vrh postregel z razgledom v neskončnost, soncem in veličastnim občutkom izpolnitve cilja.

Utvaro je razbil Dieumegard-Thornto, ki je vrh Everesta bolj kot z obljubljeno deželo primerjal z grozljivko. Kot je povedal v pogovoru za Red Bull, si je pred vzponom predstavljal, da bi bila v najslabšem primeru smrt na vrhu Everesta tiha in mirna. "A ne. Vrh je tako vetroven in sovražen, da ni prav nič prijetno biti tam. Ekstremno je," je dejal.

Ob prihodu na vrh ga je po njegovih besedah preplavil predvsem občutek, kako daleč je od kakršnekoli pomoči, in da mu v sili ne bo mogel pomagati nihče. "Veter poleg tega doda toliko napetosti, da vse skupaj lahko primerjam le z zvokom iz grozljivke," je še dejal.

Svoje odigra tudi pomanjkanje kisika. Ko je Dieumegard-Thornton dosegel vrh, je bil že tako zdelan, da je popolnoma pozabil posneti fotografije za vse svoje sponzorje. "V tistem trenutku sem mislil samo nase, saj sem se počutil povsem omotičnega, kot da sem pijan. A ko se na tako surov način soočiš z naravo, ni nič narobe, če misliš predvsem nase," je sklenil alpinist.