Za kaj ljudje uporabljamo AI v letu 2025? Velika sprememba v enem samem letu

V samo enem letu se je uporaba generativne umetne inteligence (GenAI) močno preoblikovala.

Če je bilo leto 2024 v znamenju tehnoloških izboljšav in eksperimentiranja v delovnih okoljih, leto 2025 kaže jasen premik k bolj osebni in čustveno poglobljeni vlogi te tehnologije, izhaja iz raziskave, objavljenev časniku Harvard Business Review (HBR).

Leta 2024 so uporabniki AI največkrat uporabljali za pisanje vsebin, programiranje, tehnično pomoč in avtomatizacijo delovnih procesov. GenAI je bil takrat sinonim za učinkovitost – pripomoček, ki skrajša čas, izboljša rezultate in nadgradi človeške zmogljivosti v pisarniškem in profesionalnem okolju.

V letu 2025 pa je raba umetne inteligence dobila povsem drugačen poudarek. Analiza, ki jo je naredil Marc Zao-Sanders iz HBR, kaže, da ljudje zdaj umetno inteligenco najpogosteje uporabljajo za podporo duševnemu zdravju, organizacijo življenja ter iskanje osebnega smisla.

Zao-Sanders je preučil na tisoče objav na spletnih forumih v zadnjem letu, kot nadaljevanje svoje analize iz leta 2024.

Primerjavo uporabe AI v lanskem in letošnjem letu kaže spodnja tabela. V njej je zajetih samo prvih 15 (od več kot 30) kategorij, za katere so ljudje najpogosteje uporabljali umetno inteligenco v letu 2025. Prikazan pa je tudi premik v rangu posamezne kategorije v primerjavi z lanskim letom.

AI postaja svetovalec za življenjske težave in iskanje smisla

Na prvem mestu se je tokrat znašla kategorija terapije in družabništva, ki združuje dva različna, a povezana načina uporabe.

Terapija pomeni strukturirano podporo in usmerjanje pri premagovanju psiholoških težav, medtem ko družabništvo vključuje trajno socialno in čustveno povezanost – včasih celo z romantičnimi razsežnostmi.

Tako kot lani je avtor obe kategoriji združil, saj obe naslavljata temeljno človeško potrebo po čustveni povezanosti in podpori.

Veliko uporabnikov je opisovalo, kako jim pogovori z modeli umetne inteligence pomagajo pri soočanju z žalovanjem ali travmami.

Pri tem so se jasno pokazale tri prednosti tovrstne terapije: na voljo je 24 ur na dan, je cenovno dostopna (včasih celo brezplačna) in ne vključuje tveganja obsojanja druge osebe.

Čeprav se razprava o resničnem potencialu računalniško podprte terapije nadaljuje, pa nedavne raziskave ponujajo spodbudno sliko – AI-terapevtski odzivi so danes tako prepričljivi, da jih je težko ločiti od tistih, ki jih napiše človek.

Najvišje uvrščena nova kategorija na lestvici je "organizacija življenja", ki je zasedla drugo mesto.

Uporabniki umetno inteligenco uporabljajo za večje zavedanje svojih ciljev (npr. vsakodnevne navade, novoletne zaobljube, osebna refleksija) in za iskanje majhnih, enostavnih korakov, kako jih začeti uresničevati.

To počnejo tako doma kot tudi na delovnem mestu.

Druga pomembna novost na lestvici je kategorija "iskanje smisla", ki se je uvrstila na tretje mesto.

Ta zajema primere, ko ljudje z uporabo umetne inteligence razmišljajo o svojih vrednotah, premagujejo osebne ovire in delajo korake v smeri samorazvoja – denimo s pomočjo pri iskanju naslednjega koraka, spremembi perspektive ali ohranjanju osredotočenosti.

Bomo raje in bolj kot sočloveku zaupali stroju?

Terapija in čustvena podpora sta prvič postali vodilni področji uporabe, sledijo jima pomoč pri oblikovanju dnevnih navad, načrtovanje opravkov ter osebna rast.

Ljudje AI ne sprašujejo več le, kako nekaj napisati ali izračunati – temveč kako bolje živeti, kako se lažje soočiti s stresom, kako najti motivacijo in ohraniti osredotočenost.

Ta premik od zunanje k notranji rabi tehnologije kaže, da umetna inteligenca postaja resnično vpeta v vsakdanje življenje.

Namesto da bi zgolj avtomatizirala naloge, zdaj pomaga uporabnikom pri odločanju, premagovanju osebnih izzivov in strukturiranju misli.

Lahko bi rekli, da umetna inteligenca tako ni več le podaljšek tipkovnice, temveč je postala tudi osebni svetovalec.

Čeprav se sliši krasno, pa ta ugotovitev morda ni tako dobra. Kaj namreč to pomeni za medčloveške odnose? Bomo ljudje svoje težave raje delili z umetno inteligenco kot s sočlovekom? Bomo bolj zaupali stroju, ki odgovore izbira na podlagi statistične verjetnosti?

Ker je podpora duševnemu zdravju močno premalo financirana in epidemija osamljenosti le še traja, ni presenetljivo, da se je umetna inteligenca pojavila kot izvedljiv način, kako ljudje lahko dobijo podporo v svojem življenju, piše spletna stran Visual Capitalist, ki poroča o raziskavi.

Strokovnjaki pravijo, da vidijo njeno uporabnost pri poučevanju uporabnikov o čuječnosti ali kognitivno-vedenjski terapiji.

Vendar pa se težava pojavi, ko se umetna inteligenca uporablja kot nadomestek za dejanske človeške odnose, kar preprečuje globlje človeške povezave in posledično poslabšuje osamljenost, še piše spletna stran.