Evrovizija 2025: Slovenija ostala brez velikega sobotnega finala

V torek zvečer je bil na sporedu prvi polfinale tekmovanja za Pesem Evrovizije. V švicarskem Baslu je kot tretji nastopil slovenski predstavnik Klemen Slakonja s skladbo How Much Time Do We Have Left.

Na odru se mu je pridružila partnerka, igralka Mojca Fatur, saj je pesem posvečena njej. Nastop sta začinila s poljubom, ki je zaokrožil njuno življenjsko zgodbo na izjemno čustven način.

Slovenski predstavnik je namreč večkrat poudaril, da je središče njegovega evrovizijskega nastopa prav zgodba. Iskrena, močna in z jasnim sporočilom upanja, ki ga je želel prenesti na poslušalce.

Skladba govori o obdobju, ko so zdravniki Fatur postavili hudo diagnozo, družini pa se je svet obrnil na glavo. Igralka je bolezen premagala in popolnoma ozdravela.

"Realnost je takšna, kot je"

V prvem odzivu po končanem polfinalnem večeru je Slakonja dejal, da so si z ekipo želeli, da trud in pozitivna energija, ki sta bila vložena v projekt, obrodita sadove v obliki finala.

Kot je poudaril, so na podlagi poznavalcev dogodka upali "na več kot samo finale", a da je na koncu "realnost takšna, kot je". Kljub temu je občutek na odru opisal z besedo fenomenalno. "Res smo dali vse od sebe, ampak očitno to ni bilo dovolj," je še dodal.

Odločalo je občinstvo

Za uvrstitev v finale se je potegovalo 15 držav. Poleg Slovenije še Islandija, Poljska, Estonija, Ukrajina, Švedska, Portugalska, Norveška, Belgija, Azerbajdžan, San Marino, Albanija, Nizozemska, naša južna soseda Hrvaška in Ciper. Nastopili sta še Španija in Italija, ki spadata v tako imenovano skupino velikih pet, in Švica kot lanskoletna zmagovalka.

O tem, kdo bo dobil priložnost za sobotni finale, je odločalo izključno občinstvo. Naprej se je uvrstilo 10 držav, in sicer Norveška, Albanija, Švedska, Islandija, Nizozemska, Poljska, San Marino, Estonija, Portugalska in Ukrajina. Slovenija je tako po dveh uspešnih letih na Evroviziji ostala brez finala. V soboto prav tako ne bomo gledali Hrvaške, Belgije, Azerbajdžana in Cipra.

Stavnice se niso zmotile

Pred tekmovanjem sicer precejšen del javnosti pozornost nameni evrovizijskim stavnicam, ki nakazujejo, ali se državi obeta uvrstitev v sklepni del tekmovanja. Čeprav te niso vedno zanesljiv napovednik končnih uvrstitev, velikokrat odražajo splošno priljubljenost pesmi pred Evrovizijo. Ob tem velja dodati, da se gibanja na stavnicah lahko hitro spremenijo.

Letošnje stavnice Sloveniji niso bile naklonjene, saj so jo uvrščale na 11. mesto. Potem ko so lani za našo državo zgrešile, saj je Raiven občinstvo uspelo prepričati s skladbo Veronika, se letos niso zmotile.

V zadnjih desetih letih se je slovenskim predstavnikom v finale uspelo uvrstiti petkrat. Po Raiven (2024) in Joker Out (2023) sta v finalu nastopila tudi Zala Kralj & Gašper Šantl (2019), Lea Sirk (2018) in glasbeni duo Maraaya (2015).

"Alpsko" obarvana prireditev

Letos se Evrovizija na poseben način vrača h koreninam, saj po lanskoletni zmagi Nema s pesmijo Koda znova poteka v Švici – državi, kjer se je vse skupaj pred skoraj sedmimi desetletji začelo.

Leta 1956 je Švica Evrovizijo ne le gostila, temveč tudi zmagala. Vrnitev tekmovanja v to državo je tako neke vrste poklon njegovi zgodovini in priložnost, da se počasti dolgoletna tradicija največjega glasbenega spektakla v Evropi.

Prireditev, ki se letos odvija v dvorani St. Jakobshalle, združuje pod sloganom Unity Shapes Love (Enotnost oblikuje ljubezen). Prvi polfinalni večer pa se je na več načinov poklonil švicarski kulturi. V otvoritveni točki so nastopajoči združili elemente tradicionalne švicarske in sodobne glasbe.

Nastopajoči so v narodnih nošah ob spremljavi zbora igrali na citre in alpske rogove, nato pa so se ob melodiji modernejše elektronske glasbe na odru zvrstili sodobni plesalci in akrobati. Točko so zaključili ob prepletu novih in starih ritmov.

Poklon pevski divi Céline Dion

Kljub namigovanjem, da bi lahko na evrovizijski oder po 37 letih znova stopila pevska diva kanadskih korenin Céline Dion, ki je na tem tekmovanju kot predstavnica Švice zmagala leta 1988, se to ni zgodilo.

Priredbo njene uspešnice Ne partez pas sans moi (Ne odhajaj brez mene) so ob spremljavi orkestra zapeli lanskoletni evrovizijski predstavniki, in sicer Grkinja Marina Satti, Ukrajinec Jerry Heil, Portugalka Iolanda in Litovec Silvester Belt.

Dion, ki se je zaradi zdravstvenih težav v zadnjih letih umaknila iz javnosti, pa je gledalce nagovorila v videoposnetku. "Švica bo za vedno imela posebno mesto v mojem srcu. Je država, ki je verjela vame in mi dala priložnost, da postanem del nečesa tako izjemnega," je povedala in nadaljevala:

"Zmaga na Pesmi Evrovizije leta 1988 je bila trenutek, ki mi je spremenil življenje, in neskončno sem hvaležna vsem, ki so me podpirali. Zdaj, 37 let pozneje, je nekaj zares čudovitega in ganljivega videti, da Švica znova gosti ta dogodek. Ljudem Švice – hvala za vašo ljubezen. Ta noč je vaša in upam, da ste enako ponosni kot jaz."

Za Dion je bila zmaga na Evroviziji odskočna deska za njeno bogato pevsko kariero. Pred tem je bila namreč znana le v Kanadi in Franciji, največji evropski glasbeni festival pa ji je tako ponudil priložnost, da je začela snemati pesmi, ki so se pozneje prodale v milijonskih nakladah po vsem svetu.

Vrnitev evrovizijske ljubljenke

Večer je popestrila tudi ljubljenka evrovizijskih src Švedinja Petra Mede, ki je Evrovizijo, ko jo je gostila Švedska, v preteklosti vodila kar trikrat – prvič leta 2013, nato 2016, nazadnje pa lani.

Polfinalni večer sta vodili komičarka in voditeljica Hazel Brugger in pevka Sandre Studer, ki je Švico na Evroviziji zastopala leta 1991.

Vse tri evrovizijske večere bo za domače gledalce povezovala voditeljica Mojca Mavec.