Proti Zemljinemu površju "curlja" ogromna količina zlata

Izjemno natančna analiza vulkanskih kamnin je pokazala, da Zemljino jedro "pušča" velike količine zlata, ki se dviga proti površju.

Kot piše v izjavi za javnost univerze v Göttingenu, je to ugotovila ekipa znanstvenikov, ki so raziskovali kamnine na Havajih.

Kako je zlato sploh prišlo na Zemljo?

Več kot 99,999 odstotka zalog zlata na Zemlji leži zakopanih pod 2.900 kilometri trdne kamnine, zaklenjenih v kovinskem jedru planeta, daleč izven našega dosega.

To zlato je na Zemljo prišlo, ko je naš planet šele nastajal.

Kot Sonce in vsi planeti v našem osončju je nastal z zgoščevanjem plinov in prahu na območju v naši galaksiji, kjer danes živimo.

Ta plin in prah sta izvirala iz ostankov v davni preteklosti eksplodiranih zvezd, v katerih notranjosti so z zlivanjem atomov nastajali težji elementi, tudi kovine.

Ko sta se plin in prah oblikovala v "velike krogle" - Sonce in planete -, so težji elementi, kamor sodi tudi zlato, pod vplivom gravitacije poniknili proti središču, nad njimi pa so ostajali lažji elementi, ki so se skozi milijarde let spremenili v kamnine.

Tako je večina zlata ostala "zakopana" globoko pod površjem.

Zlato, ki ga danes kopljemo iz Zemljine notranjosti, pa je tja prišlo z meteoriti in drugimi nebesnimi telesi, v času tako imenovanega "bombardiranja Zemlje" pred približno 4 milijardami let, ko je bila Zemlja že formiran planet.

Kasneje je to zlato iz globin zaradi geoloških procesov prišlo bližje površju, kjer ga danes lahko izkopavamo.

Ugotovili so, da kovinsko jedro "pušča"

Doslej so znanstveniki menili, da je plašč s kovinami precej izoliran in da kovine, skrite v njem v zgodnje, kamninske plasti, ne prodirajo ali pa izjemno počasi in redko.

Nove metode, ki jih je razvila raziskovalna skupina, pa so pokazale, da to ni čisto tako.

"Naši podatki so potrdili, da material iz jedra – vključno z zlatom in drugimi plemenitimi kovinami – pronica v Zemljin plašč nad njim," je povedal dr. Nils Messling z oddelka za geokemijo univerze v Göttingenu.

"Ko so prišli prvi rezultati, smo ugotovili, da smo dobesedno naleteli na zlato jamo!"

Iskali rutenij, našli (tudi) zlato

Ekipa je analizirala kamnine na havajskem otoku, natančneje – iskala je sledi plemenite kovine rutenij (Ru) v vulkanski lavi, iz katere so sestavljeni havajski otoki.

V primerjavi s kamnitim plaščem vsebuje kovinsko jedro nekoliko večje količine določenega izotopa, imenovanega Ru 100.

Doslej razlik v količinah niso mogli natančneje zaznati in izmeriti, nove metode pa so to omogočile.

Nenavadno visoke ravni rutenija 100, ki so jih našli v lavi na Zemljini površini, pa lahko pomenijo le eno: te kamnine izvirajo z meje med jedrom in plaščem Zemlje.

To pa ne pomeni nič drugega, da kovinsko jedro "pušča", kovine (med njimi tudi zlato) pa pronicajo proti površju.

Profesor Matthias Willbold, ki je prav tako sodeloval pri študiji, je dejal: "Naše ugotovitve ne kažejo le, da jedro Zemlje ni tako izolirano, kot smo doslej domnevali. Zdaj lahko tudi dokažemo, da ogromne količine pregretega materiala iz plašča – več sto kvadrilijonov ton kamnine – izvirajo z meje med jedrom in plaščem in se z vulkanskimi izbruhi dvigujejo na Zemljino površje ter tvorijo oceanske otoke, kot so Havaji."

Raziskavo so objavili v znanstveni reviji Nature.

POSEBNI VIDEO: V Ljubljani je bilo težko preživeti