Skoraj 200 let po smrti razkrili pravi obraz slavnega skladatelja

Brazilski rekonstruktor zgodovinskih obrazov Cicero Moraes je objavil novo študijo, v kateri je razkril podobo nemškega skladatelja Ludwiga van Beethovna, ki velja za enega največjih glasbenih genijev zahodnega sveta.

In znanstvena rekonstrukcija je razkrila, da je bil tudi v resnici videti takšen, kot je o njem krožil glas – čemeren godrnjač neurejenega videza.

"Bil je resnično razdražljiv, neurejen, neroden, nesramen in mizantropski," je v blogu zapisal britanski skladatelj Mark Wigglesworth.

Ta značaj se pogosto zrcali tudi na njegovih portretih – skoraj brez izjeme ga prikazujejo kot mrkega moža s hladnim pogledom, piše portal Mail Online.

Moraes je rekonstrukcijo pripravil na osnovi njegove lobanje, ki jih hrani Beethovnova hiša v Bonnu, naslonil pa se je tudi na enega najbolj znanih portretov, ki ga je leta 1820, 7 let pred skladateljevo smrtjo naslikal Joseph Karl Stieler.

"Obraz se mi je zdel precej zastrašujoč"

Pri rekonstrukciji je Moraes uporabil najsodobnejše računalniške programe za oblikovanje in umetno inteligenco. Ko je izdelal obraz, pa je dodal še značilnosti, kot so pričeska in oblačila, upodobljeni na njegovih portretih.

Ob tem je Moraes poudaril, da je rekonstruirani obraz "zelo skladen" z odlitkom Beethovnovega obraza, ki je bil narejen še za časa njegovega življenja.

"Obraz se mi je zdel precej zastrašujoč," je o končnem izdelku dejal Moraes.

V svoji študiji je Moraes tudi zapisal, da se je poglobil v Beethovnovo genialnost. Kot piše, verjame, da sta skladateljeva ustvarjalna moč in njegov zahtevni značaj tesno povezana.

Zatočišče je iskal v svojem delu

"Podrobno branje o njegovem življenju me je ganilo, saj sem v njem prepoznal nekatere vedenjske vzorce tudi pri sebi. Sam sem imel srečo, da sem imel psihološko podporo, ki mi je pomagala obvladovati lastno razdražljivost. Beethoven pa se je moral s svojim kaotičnim svetom soočati s svojimi lastnimi viri in je zato zatočišče iskal v svojem delu, ki mu je očitno prinašalo eksistencialno izpolnitev."

Je pa že omenjeni Wigglesworth opozoril, da je bil Beethoven kljub razvpitosti zaradi svoje težke narave lahko tudi "duhovit, skrben, nagajiv, velikodušen in prijazen".

Po njegovem mnenju je bila izguba sluha tisti ključni dejavnik, ki ga je spremenil v "nervoznega, nestrpnega in razdražljivega človeka, za kar je kasneje postal znan – kljub svoji boljši plati".

Z njim so se strinjali tudi Beethovnovi sodobniki.

Eden izmed njih je zapisal: "Ko je postal starejši in ga je zajela gluhota, so negativni vidiki njegove osebnosti še bolj prišli do izraza."

Moraes je svojo študijo objavil v znanstveni reviji OrtogOnLineMag.