Svarilo pred megacunamijem, ki bi izbrisal nekatera območja

Aljaska, Havaji in zahodna obala ZDA so izpostavljeni nevarnosti: megacunamijem. Zakaj?

Megacunamiji tem območjem grozijo zaradi bližine nestabilnim vulkanom, območjem plazov in potresnim prelomnicam. Pred milijoni let je denimo padec asteroida sprožil izjemno visok cunami v obdobju dinozavrov – sledi tega dogodka še danes preučujejo znanstveniki.

Ena bolj srhljivih možnosti danes vključuje vulkan Cumbre Vieja na kanarskem otoku La Palma, ki bi ob morebitni zrušitvi lahko zgrmel v Atlantski ocean in bi se sprožil cunami proti vzhodni obali ZDA.

Netflixova serija La Palma to potencialno katastrofo uprizori skozi zgodbo družine na počitnicah, medtem ko raziskovalci odkrivajo znake vulkanskega izbruha, ki bi lahko sprožil uničujoč val.

Scenarij temelji na študiji iz leta 2001, ki sta jo naredila Simon Day in Steven Ward. Opozorila sta, da bi lahko zahodno pobočje vulkana zdrsnilo v ocean in s sabo odneslo do 500 kubičnih kilometrov kamnine. Val, ki bi se sprožil, bi pri otoku dosegal 600 metrov višine, ob prihodu do ameriške obale pa še vedno segal do 45 metrov.

Čeprav nekateri strokovnjaki menijo, da je ta scenarij malo verjeten (vulkan je že izbruhnil, ne da bi povzročil cunami), pa ZDA v resnici ogrožajo mnogo bolj neposredne nevarnosti – in sicer prav na Aljaski, Havajih in ob zahodni obali.

Leta 1958 je potres v zalivu Lituya na Aljaski sprožil ogromen zemeljski plaz, ki je v Gilbertov zaliv pognal do 90 milijonov ton kamnin – kar je ekvivalent osmim milijonom tovornjakov zemlje, navaja Nasa. Val, ki je nastal, je dosegel 523 metrov višine, kar velja za najvišji val kadarkoli.

Očividci so poročali o izjemno glasnem poku, ledeniški valovi so uničili svetilnike in gozdove.

Gre za učbeniški primer, kako ozka zalivska oblika še dodatno okrepi višino cunamija, piše Daily Mail. Območje ostaja izjemno nevarno, saj se pogosto trese, podnebne spremembe pa povečujejo tveganje, saj taljenje ledenikov destabilizira pobočja.

Leta 2020 je skupina 14 znanstvenikov opozorila, da bi umik ledenika Barry lahko povzročil nov plaz v zalivu Harriman Fiord.

Havaji: Vulkan Mauna Loa in preteklost velikanskih valov

Havaji imajo dolgo zgodovino megacunamijev. Te so sprožili vulkani, ki so se zrušili. Pred približno 105.000 leti je 300 metrov visok val dosegel otok Lanai, za sabo pa pustil razdejanje.

Drugi starodavni plazovi, kot je 32 kilometrov dolg plaz Nu‘uanu, so v morje pognali ogromne količine kamnin in povzročili valove, visoke do 90 metrov, ki so preoblikovali obalno linijo otokov.

Današnja nevarnost izvira iz nestabilnih vulkanskih pobočij, predvsem na jugovzhodnem delu otoka, kjer sta Kilauea in Mauna Loa – aktivna vulkana z dolgimi zgodovinami izbruhov.

Kilauea je bila dejavna vse do 6. maja letos, kar poudarja, kako živahna in nevarna ostaja ta regija. Znanstveniki spremljajo spremembe terena in vulkanske aktivnosti, saj lahko vsak večji izbruh sproži plaz, ki bi povzročil uničujoč cunami.

Zahodna obala: Potres leta 1700 in "gozdovi duhov"

26. januarja 1700 je bil na območju Cascadia Subduction potres z magnitudo 9, ki je sprožil megacunami. Valovi do 30 metrov so dosegli obalo že 30 minut po potresu, pri čemer je bila vas Pachena Bay popolnoma uničena.

Takratni poglavar Louis Clamhouse je leta 1964 povedal: "Zemlja se je stresla ponoči ... niso imeli časa za pobeg. Vsi so se utopili."

Dogodek je gozdove spremenil v plimno območje in ustvaril "gozdove duhov" –, ki jih je danes še vedno mogoče opaziti. Potres je sprožil tudi val, ki je dosegel Japonsko, kar je kasneje potrdilo povezavo med dogodkoma.

Danes znanstveniki ocenjujejo, da obstaja 37-odstotna verjetnost podobnega potresa v naslednjih 50 letih. Tak dogodek bi lahko ponovno sprožil cunami po vzoru japonske katastrofe leta 2011, ki je terjala skoraj 16.000 življenj.

Obalna mesta, kot so Tillamook, Astoria in Newport, bi lahko bila potopljena, deli obale pa trajnostno pogreznjeni.

POSEBNI VIDEO: Najprej ljubimca, zdaj zakonca, nato še brat in sestra