Vse težave letošnje Evrovizije

Kljub skromnim začetkom pred slabimi sedmimi desetletji velja Evrovizija za enega največjih spektaklov v Evropi (če ne svetu), ki združuje države, jezike in kulture skozi glasbo in šov.

Vsako leto milijoni spremljajo, kdo bo s skladbo osvojil srca občinstva in strokovnih komisij ter si priboril laskavi naslov zmagovalca in popevko pripeljal "domov". A Evrovizija ni zgolj prireditev, ki obeta zabavo. Čeprav se uradno predstavlja kot apolitično tekmovanje, je njena zgodovina vse prej kot nepolitična. Od izključitev do bojkotov in skladb z močnimi družbenimi in političnimi sporočili.

Zadnji dve leti je evrovizijsko dogajanje bolj kot dobra glasba zasenčilo sodelovanje Izraela, ki ga Evropska radiodifuzna zveza (EBU) kljub številnim pozivom njenih članic, evropskih poslancev, umetnikov, nekdanjih evrovizijskih tekmovalcev in javnosti zaradi vojne v Gazi ni izključila iz tekmovanja, čeprav je takšno usodo po začetku vojne v Ukrajini leta 2022 doživela Rusija.

Leta 2021 je EBU zaradi, kot je pojasnila, zatiranja svobode medijev iz zveze in posledično Evrovizije izključila tudi Belorusijo, saj da ne "spoštuje temeljnih vrednot – svobode izražanja, neodvisnost in odgovornost".

Številni so do EBU upravičeno kritični in jo obtožujejo dvojnih meril.

Apolitičnost – floskula brez pomena?

Evropska radiodifuzna zveza kot organizatorka tekmovanja namreč kljub vse večjim pritiskom in pozivom k razpravi o udeležbi Izraela o tem še vedno ni podala konkretnega pojasnila. Je pa tik pred letošnjo prireditvijo po zadnjem pozivu irske nacionalne televizije (RTÉ) dejala, da bo "v doglednem času opravila širšo razpravo med članicami".

Pri tako velikem dogodku je transparentnost z javnostjo ključna. Izmikanje spodkopava verodostojnost tekmovanja in ne nazadnje krši lastna načela. Da bi bilo v interesu Evropske radiodifuzne zveze, da odkrito komunicira merila in razloge za posamezne odločitve, je za N1 ocenil predsednik Kluba ljubiteljev evrovizijske popevke (OGAE) Jan Vehar.

"Zagotovo bi pojasnilo EBU glede udeležbe Izraela pripomoglo k večji kredibilnosti in zaupanju javnosti v dogodek – še posebej v teh občutljivih geopolitičnih okoliščinah, v katerih se je Evrovizija znašla. Sprašujemo se, zakaj je Izraelu nastop dovoljen, Rusiji pod enakimi pogoji pa ne," je dejal.

Dodal je, da "Evrovizija ne bo rešila sveta, to tudi ni njena naloga. Je pa njena naloga, da zagotavlja transparentnost in enakopravnost za vse sodelujoče države v tem tekmovanju", je poudaril.

Evrovizija s strožjimi pravili

Da politika na Evrovizijo vstopa skozi stranska vrata, ne skriva niti direktor evrovizijskega tekmovanja Martin Green. "Ne bom rekel, da tekmovanje ni politično. Taka izjava bi bila naivna. Prizadevamo pa si ustvariti nevtralen prostor," je dejal v izjavi za oddajo Dnevnik na TV Slovenija.

Po lanskoletni evrovizijski kalvariji v švedskem mestu Malmö, ki si je zaradi neredov prislužilo naziv enega najbolj politiziranih tekmovanj v njegovi zgodovini, se je Evropska radiodifuzna zveza odločila, da bo letos še dodatno poostrila pravila.

Konec lanskega leta je namreč objavila kodeks ravnanja in protokol dolžnosti, zato da bi, kot je navedla, zagotovila varno, spoštljivo in prijetno izkušnjo za vse udeležence. Ta med drugim jasno opredeljuje načelo politične nevtralnosti tekmovanja, zato se morajo udeleženci vzdržati vseh političnih izjav, simbolov ali dejanj v povezavi z dogodkom.

In če so lanskoletni predstavniki držav precej jasno izražali svoja mnenja o sodelovanju Izraela, so bili letošnji tekmovalci bolj zadržani. "Veliko bi želel povedati, saj imam svoja politična stališča, vendar so mi svetovali, naj o tem ne govorim," je v izjavi za Dnevnik na TV Slovenija dejal predstavnik Hrvaške Marko Bošnjak.

Izraelka zmagovalka ljudstva

Sicer pa so tudi letos evrovizijsko dogajanje na prizorišču spremljali propalestinski protesti, ki pa niso bili tako množični kot lanski. Ob nastopu izraelske predstavnice Yuval Raphael v drugem polfinalnem večeru se je v središču Basla odvil manjši protest, nato pa še pred sobotnim finalom. Protestniki so vnovič zahtevali izključitev Izraela. Kljub incidentom na vajah sta oba evrovizijska nastopa Raphael minila brez nemirov.

Še več – Izraelka je s svojim finalnim nastopom očitno prepričala občinstvo po svetu, saj je izmed vseh tekmovalcev prejela tudi največ točk, in sicer 297. A ker je dobila le 60 točk od strokovnih komisij, je bila na koncu drugouvrščena.

To je sicer že tretje leto zapored, da na Evroviziji ni zmagala "ljubljenka ljudstva", temveč predstavniki, ki so na koncu prejeli najvišji skupni seštevek točk strokovnih komisij in glasovanja občinstva, ki sta v razmerju 50:50.

Tudi Finec Käärijä je leta 2023 z uspešnico Cha Cha Cha pristal na drugem mestu, čeprav je prejel več glasov občinstva kot švedska zmagovalka Loreen s pesmijo Tattoo.

Švedinja je namreč prejela le 243 točk v primerjavi s Käärijo, ki jih je dobil 376. Prav tako je bil hrvaški predstavnik Baby Lasagna s pesmijo Rim Tim Tagi Dim lani v Malmöju drugi, čeprav je imel pri občinstvu za 111 točk prednosti pred končnim zmagovalcem, švicarskim predstavnikom, Nemom.

Je trenutni sistem glasovanja ustrezen?

Pogosto se zgodi tudi, da je po Evroviziji bolj priljubljena pesem drugouvrščenega izvajalca kot pa dejanskega zmagovalca. O tem priča tudi dejstvo, da sta Baby Lasagna in Käärijä v Baslu v skupni točki razvnela občinstvo. S svojim nastopom sta poskrbela za vrhunec večera in finaliste letošnje Evrovizije spektakularno zasenčila.

Da bi se moralo glasovanje zato v celoti vrniti v roke občinstva, menijo nekateri oboževalci Evrovizije. Predsednik OGAE Jan Vehar je spomnil, da je odločanje o finalistih izključno v rokah občinstva.

"V veliki finale pridejo samo države, ki jih v polfinalnih večerih izbere ljudstvo. Želel bi si, da bi imeli nazaj strokovne komisije tudi v predizborih. Prav za nas, majhne države, so pomemben element, saj nas lahko 'porinejo' naprej. Slovenci nimamo močne diaspore, ki bi glasovala za domovino. Vedno pravim, da bi neka sorazmernost morala biti," je pojasnil.

Strokovne komisije naj bi po njegovem mnenju zagotavljale kvaliteto in preprečevale geopolitična glasovanja. "Po drugi strani pa, če večina občinstva ne soglaša z njihovimi ocenami, se postavlja vprašanje, ali je tudi trenutni sistem najbolj pravičen. Bi morda morali začeti razmišljati o večji teži občinstva? Vendar zagotovo pa ne brez popolne odsotnosti strokovne presoje," je dodal.

Slovenija v sivem povprečju

Slovenija na Evroviziji sodeluje od leta 1993, ko je prvič nastopila kot samostojna država. Zadnji večji uspeh smo dosegli leta 2001, ko se je Nuša Derenda v danskem Köbenhavnu uvrstila na sedmo mesto s skladbo Energy.

Od uvedbe predizborov leta 2004 smo v finalu nastopili samo osemkrat. Zato se zdi, da je za Slovenijo uspeh že, če se sploh uvrsti v sklepni del tekmovanja. Kritiki evrovizijske popevke menijo, da bi se morala Slovenija enkrat za vselej posloviti od Evrovizije, "saj da smo tako ali tako vedno med zadnjimi".

Predsednik Kluba ljubiteljev evrovizijske popevke se s tem ne strinja. "Mislim, da je to razmišljanje poražencev. Spremeniti moramo mentaliteto. Ne sme nas zanimati več samo uvrstitev v finale, ampak boljši rezultati, da se ne bomo še naslednjih 15 let naslajali nad Nušo Derendo," je dejal.

Po mnenju Veharja je Ema ena redkih platform, kjer se lahko domačemu občinstvu predstavijo slovenski glasbeniki, zato jim tega ne gre vzeti. Lahko pa po njegovem spremenimo format. "K sodelovanju bi lahko povabili tuje avtorje in producente, ki bi za nas naredili dobro oziroma močno skladbo. Lahko bi bilo takšnih sodelovanj več in bi nato občinstvo zbiralo njim najljubšo pesem," je izpostavil. Preden "vržemo puško v koruzo" na evropskem odru, bi morali, tako Vehar, popraviti stvari doma.

"Evrovizija ne izgublja relevantnosti, ampak zaupanje"

Čeprav je Evrovizija v zadnjih letih deležna kritik, da postaja "dolgočasna", predvidljiva in umirjena v primerjavi s preteklimi leti, pa še vedno ostaja izjemno dobro gledana. V dvorani St. Jakobshalle v Baslu je finale v živo spremljalo okoli 6.500 ljudi, na sosednjem stadionu pa kar 36.000.

EBU ocenjuje, da je letošnjo Evrovizijo spremljalo več kot 160 milijonov ljudi, prenos pa je potekal v živo v vseh sodelujočih državah in na spletu. Natančni podatki o gledanosti Pesmi Evrovizije v vseh evropskih državah bodo znani v začetku junija, ko jih bo EBU posredovala vsem udeleženkam izbora.

V Sloveniji si je prvi predizbor, v katerem je nastopal slovenski predstavnik, v povprečju ogledalo 144.700 gledalcev. Najvišjo gledanost je dosegel prav nastop Klemna Slakonja. Spremljalo ga je 260.100 gledalcev.

Drugi predizbor si je v povprečju ogledalo 49.700 gledalcev, veliki finale pa 150.400 gledalcev. Tako si je vsaj minuto Pesmi Evrovizije 2025 ogledalo kar 742.300 različnih posameznikov, so podatke sporočili zRadiotelevizije Slovenije.

Kljub vsem polemikam, ki spremljajo Evrovizijo, ta tako še naprej ostaja izjemno priljubljena. Po mnenju Veharja v kontekstu današnjega časa ne izgublja svoje relevantnosti. "Evrovizija še vedno pomeni odskočno desko za glasbenike. Samo poglejte italijansko zasedbo Måneskin, Baby Lasagno, Loreen ... Je izjemna platforma, je pa odvisno, kako jo predstavnik unovči," je dodal.

Vehar prav tako meni, da Evrovizija ne zgublja na čaru, se pa v zadnjem času dogaja odmik od glavnega fokusa. "Evrovizija je gospa v letih, zato organizatorji poskušajo z novimi elementi vnesti svežino. Izgublja pa fokus," je zaključil.