Palestinski novinar: Namerno nas streljajo, nočejo, da bi naše zgodbe prišle v svet

Že 19 mesecev opazujemo brutalno pobijanje civilnega prebivalstva, zdaj celo namerno stradanje in preprečevanje dostopa do humanitarne pomoči. Obupano opazujemo vse hujši položaj. Kako se z njim spoprijemate vi, Palestinci?

Živeti pod okupacijo ni nekaj, kar bi privoščil komurkoli. Zelo težko je, ko gre za vsakodnevno življenje. Tukaj v Sloveniji imate zagotovljene stvari – zjutraj vstaneš, greš v službo, se vrneš domov, greš z otroki ali prijatelji ven, konec tedna greš na pohod ali smučanje. V Palestini pa je popolnoma drugače, te samoumevne stvari pri nas niso mogoče.

Če zjutraj prihajaš iz bližnje vasi v mesto, kjer delaš, boš zamudil, ker moraš skozi dve ali tri kontrolne točke. Dostop do domače vasi je pogosto onemogočen. Vas, od koder prihajam, je ves čas blokirana. Tako se vsak dan spoprijemaš z zahtevnimi okoliščinami. Vsaka pot je nevarna, ker so povsod naseljenci in vojska. Lahko te ustrelijo, vsak dan si prisvajajo našo zemljo. Verjamejo, da jim je Bog to zemljo obljubil pred 3.000 leti.

V Gazi je še huje – ljudje so žrtve genocida in stradajo. Ko rečemo, da v Gazi ljudje stradajo, to ni metafora, res je tako. Imam prijatelje in sorodnike, ki pravijo, da več dni ne jedo, včasih pojedo samo en obrok na dan, včasih ničesar.

Ali imate upanje v mednarodno skupnost, politiko, da bo ustavila genocid in okupacijo?

Od mednarodne skupnosti potrebujemo več. Vlade, zlasti v Evropi, bi morale bojkotirati Izrael in uvesti sankcije. Izrael je bil ustvarjen z odločitvijo Združenih narodov in bi moral biti kaznovan za to, kar počne Palestincem.

Mednarodna skupnost ne počne dovolj, da bi končala to vojno. Obratno, nekatere države so celo soudeležene pri genocidu v Gazi. ZDA, Velika Britanija in Nemčija so del genocida, saj še vedno oborožujejo Izrael in ga podpirajo, tudi politično.

Ne gre za to, da bi se trudili ustaviti vojno, pa jim ne uspe. Ne, te vlade podpirajo genocid v Palestini.

Vem, da velik del javnosti, veliko ljudi po svetu podpira Palestince in skuša ustaviti genocid. Doslej niso bili uspešni. Menim, da bi morali intenzivirati proteste in javne dogodke, ki opozarjajo na genocid v Palestini, ter tako pritisniti na vlade.

V Palestini pozorno spremljamo proteste po svetu, dajejo nam upanje, da nismo pozabljeni, da imamo prijatelje, ki nam skušajo pomagati. Ni dovolj, je pa pomembno, da se protesti nadaljujejo in še okrepijo.

Kaj pomeni biti novinar v Palestini, kakšno je vaše delo?

Novinar je najprej prebivalec, človek, ki živi pod okupacijo. Ker je novinar v Palestini, pa to pomeni še težje življenje zanj. Novinar mora biti tam, kjer se dogaja, v vojnem območju, na protestih, ob bombardiranju … To pa vodi v nove težave. Izraelci storijo vse, da bi postavili čim več ovir in še bolj otežili življenje in delo novinarjev. Tako želijo preprečiti, da bi naše zgodbe prišle v svet.

Izraelci novinarje namerno napadajo. Če nosiš čelado ali jopič z napisom PRESS, MEDIA ali TV, ki označuje novinarje, te to ne bo obvarovalo, ampak nasprotno. Poznam veliko novinarjev v Gazi, ki si slečejo označene jopiče in čelade, saj te sicer te lahko opazijo iz letala in bombardirajo.

Danes so Izraelci ubili mojega prijatelja, novinarja Hasana Eslaiha. Bil je ranjen in v bolnišnici, kjer so ga ubili.

(Izraelska vojska IDF je sporočila, da je v bolnišnici Naser v Kan Junisu izvedla ciljani napad na ključne teroriste Hamasa, ki naj bi delovali iz poveljniškega centra v bolnišnici. Med žrtvami je bil novinar Hasan Eslaih, ki je bil v prvem napadu izraelske vojske nanj hudo ranjen. "Kompleks bolnišnice so teroristi uporabljali za načrtovanje in izvajanje terorističnih napadov na naše enote in izraelske civiliste," je sporočila IDF, op. p.)

V Gazi in na Zahodnem bregu je bilo ubitih na desetine novinarjev.

Dopisnico Al Džazire Širin Abu Akleh so ubili pred tremi leti. Kar je grozno – ne le, da so jo ubili, ampak za to nikomur ne bodo sodili, nihče ne bo odgovarjal, nobene preiskave ne bo. To je le igra, ko govorijo, da bodo preiskali primer. Toda nikomur niso sodili, nobenemu vojaku.

To ni nesreča – to je politika. Včasih rečejo, da so novinarja ubili po nesreči, da se to dogaja v vojni. Toda ni tako. Namerno ciljajo medijske delavce, saj nočejo, da bi njihove zgodbe prišle v svet.

Ali čutite dovolj podpore tujih novinarjev?

Žal mi je, da moram reči, da ne. Tega ne morem reči za vse, toda od novinarjev v svetu bi želeli več, kot so storili doslej. Potrebujemo več poročanja, več nevtralnega poročanja.

Nekateri mediji uporabljajo izraz teroristi. Izraelce imenujejo talci, Palestince pa zaporniki. Pišejo o vojni med Palestinci in Izraelci, a to ni vojna, to je genocid ene strani nad drugo.

Še posebej zahodni novinarji, če že poročajo o dogajanju, niso nevtralni, ampak pripovedujejo izraelsko zgodbo. Ko poročajo o Izraelcih, govorijo o ljudeh z imeni, obrazi, čustvi. Palestince prikazujejo kot številke, poročajo le, da je bilo ubitih 50 Palestincev. Če je ubit Izraelec, napišejo njegovo ime in objavijo njegovo lepo fotografijo, opišejo zgodbo njegove družine.

Podrobno poročajo o izraelskih talcih, ki jih zadržuje Hamas, o njihovih življenjskih zgodbah, sprejel jih je ameriški predsednik. Nihče ne govori o 12.000 palestinskih talcih.

Od kolegov novinarjev po svetu pričakujem več. Več poročanja, več uravnoteženosti in pravičnosti v poročanju o genocidu v Palestini.

In da sprašujejo politike, ne da so prijazni do njih. Politiki se ne bodo odzvali, če ne bo velikega pritiska javnosti in novinarjev. Novinarji so radovedni in si prizadevajo izvedeti resnico, ugotoviti, kaj se skriva v ozadju. To, kar se dogaja v Palestini, ni skrito. Dogaja se pred kamerami, v živo. Nihče ne more reči, da ne ve ali da ni vedel. Dogaja se zdaj, vsi lahko to vidijo v živo. Genocid in stradanje, ki se dogajata zdaj, ko to govorim, se prenaša v živo, nič ni skrito. Potrebne je več pozornosti in pritiska, da bi to ustavili.

Ste tudi kmetovalec in okoljski aktivist. V Ramali ste soustanovili prostovoljno pobudo Šaraka, ki podpira lokalno, sezonsko in ekološko kmetovanje. Prizadevate si za zaščito palestinskih semen in doseganje prehranske neodvisnosti, ste soustanovitelj skupnostne kmetije. Kako težko je kmetovati v Palestini?

Običajno sem na kmetiji ob koncih tedna, a zdaj ne morem do nje, ker Izrael blokira dostop do vasi. Je le 50 kilometrov stran, a potrebujem tri ure do tja, pogosto pa sploh ne morem tja, tako kot zdaj.

Sicer pa je zelo težko biti kmet v Palestini. Glavna tarča Izraelcev je namreč zemlja, za zemljo gre. Verjamejo, da jim je Bog dal to zemljo pred 3.000 leti. Naseljenci imajo orožje, varuje jih izraelska vojska. Prisvajajo si zemljo, Palestince izrivajo z nje. Uničujejo, zažigajo drevesa, ljudem preprečujejo, da bi obrali oljke in pobrali pridelek, pri čemer se izgovarjajo na varnost.

Tudi voda je problem – ni pomanjkanja vode, le nepravična razporeditev. Izraelci porabijo 500 litrov vode na dan na prebivalca, Palestinci pa 80. Vode je dovolj, a jo dobijo Izraelci, ne Palestinci. To najbolj vpliva na kmete, bistvo kmetijstva sta zemlja in voda.

Jemljejo zemljo, preprečujejo oskrbo z vodo. Zato je kmetovanje muka. Kmetje težko preživijo in pridelujejo, otežena pa je tudi prodaja pridelkov. Zaradi zapor cest težko spravijo pridelek do mest in potrošnikov.

Kaj menite o bojkotu pridelkov, ki prihajajo iz izraelskih nezakonitih naselbin?

Vsi izraelski kmetje pridelujejo hrano na ukradeni zemlji, vsa ta zemlja je bila ukradena Palestincem. Izraelski naseljenci se okoriščajo z brezplačno zemljo in brezplačno vodo, ki jim jo zagotavlja vlada, medtem ko Palestinci nimajo dostopa do svoje zemlje in vode. To ni pošteno.

Večina pridelkov naseljencev se izvozi v Evropo. Javnost bi morala bojkotirati te pridelke, med njimi datlje in grozdje. Vse to je pridelano na ukradeni zemlji. Evropejce, Slovence pozivam k bojkotu izraelskih izdelkov, še posebej zelenjave in sadja.

V Palestini Izrael izvaja ne le genocid, ampak tudi ekocid, popolno uničenje okolja. Kaj se dogaja?

V Gazi je uničeno vse – zgradbe, drevesa, obdelana zemlja, okolje. Okolje je prva žrtev.

Na Zahodnem bregu je zgodba bolj zapletena. Včasih Izraelci uničujejo okolje, včasih pa z izgovorom varovanja okolja preprečujejo Palestincem, da bi obdelovali zemljo.

Izraelske naselbine so večinoma na hribih. Odplake, kanalizacija pa so speljani v doline, kjer kmetujejo Palestinci in tako uničujejo zemljo. Pri kmetovanju uporabljajo kemikalije, ki onesnažujejo podtalnico.

Drugod pa je izraelska taktika, da neko območje označijo za "zelene površine" in prepovedo obdelovanje – vse pod pretvezo varstva narave. Včasih Palestincem pustijo, da posadijo zelenjavo, a jim je nato ne pustijo obrati. Ali pa uničijo pridelek. Tako hočejo pregnati Palestince. Lani so Palestincem preprečili dostop do oljk, treh milijonov dreves. Naseljenci nato pogosto sami poberejo pridelek.

Namesto palestinskih avtohtonih dreves, ki so prilagojena na to okolje, sadijo tujerodne vrste, kar je bil tudi eden od razlogov za velike požare v zadnjih tednih. Med njimi so borovci in evkaliptus, ki porabijo veliko vode in ob suši gorijo. Tudi vse smeti iz Izraela odlagajo na palestinski zemlji.

Kaj menite o podpori okoljevarstvenikov? Med aktivisti, ki so pred dvema tednoma poskušali prebiti blokado in z ladjo pripeljati hrano v Gazo, je bila tudi Greta Thunberg. Ladjo je le nekaj kilometrov od obale Malte napadla izraelska vojska. Na drugi strani so se nemški okoljski aktivisti odrekli sodelovanju z Greto, potem ko se je postavila na stran Palestincev in začela govoriti o izraelski okupaciji.

Greti sem zelo hvaležen za podporo. Je vplivnica, mednarodna figura, zelo se trudi in za to smo ji hvaležni. Toda potrebujemo več podpore zelenih strank in okoljskih aktivistov. Zeleni v Nemčiji so bili del vlade in so na žalost podpirali genocid. Celo zunanjo ministrico so imeli, ki je ves čas podpirala Izrael. Ne gre samo za pravičnost za ljudi, ampak tudi za zemljo, okolje, naravo, kmete, pridelovanje hrane.

Imate upanje, da se bo svetovna politika premaknila v pravo smer?

Na žalost ne vidim upanja na kratki rok. Na dolgi rok pa upam, da se bo kaj premaknilo. Potrebujemo več protestov, bojkot in sankcije Izraela, več pritiska evropskih politikov.

Ne razumem, kako lahko Izrael še vedno sodeluje na Evroviziji. Evropa bi morala prevzeti odgovornost in sankcionirati Izrael, to je edini način, da ustavi Izrael pri genocidu.

Apartheid v Južni Afriki je trajal desetletja. Zrušil se je, ko se je mednarodna skupnost združila proti režimu. Z Izraelom bi bilo treba storiti enako. Palestinci sami ne moremo ustaviti genocida. Potrebujemo mednarodno podporo, še posebej Evrope. Ta je bila namreč del tistih, ki so ustvarili problem, zato je odgovorna, da najde rešitev.

Evropa je odločna pri Ukrajini in ostro sankcionira Rusijo, zakaj ne stori enako z Izraelom? Izrael je okupator, pobija, izvaja genocid. Zakaj Evropa ne ukrepa?

Kaj menite, zakaj?

Odgovor je, ker nismo dovolj beli. Obstajajo pa tudi interesi evropskih in ameriških politikov v Izraelu. Mislim, da ZDA zelo pritiskajo na Evropo, naj ne ukrepa proti Izraelu.

Kaj lahko storimo Slovenci?

Veliko. Lahko protestirate, bojkotirate Izrael. Tisti, ki zmorete, lahko pridete v Palestino, ustvarjate prijateljstva in skupnosti. Bojkot in protesti so ključni. Prosim, nadaljujte.