Alarmiranje prek telefonov: znano, kdaj bodo sistem testirali

Sistem obveščanja in alarmiranja ob naravnih nesrečah prek mobilnih telefonov se v Sloveniji pripravlja že kar nekaj časa. Po dolgem postopku urejanja zakonodaje smo maja lani dočakali razpis ministrstva za digitalno preobrazbo za vzpostavitev sistema, na katerega so se prijavili slovenski operaterji. Skladno z njihovim dogovorom se je Telekom Slovenije zavezal, da bo vzpostavil glavne dele sistema, ki bodo v skupni uporabi. Decembra lani smo izvedeli še, da bo sistem za Telekom izdelala francoska družba Intersec.

Na ministrstvu za digitalno preobrazbo smo preverili, ali projekt napreduje. Kot so pojasnili, je sistem javnega obveščanja trenutno v intenzivni fazi vzpostavitve. "Potekajo aktivnosti implementacije sistema pri Telekomu in ostalih mobilnih operaterjih, ki vključujejo vzpostavitev testnega in produkcijskega okolja, in na Upravi Republike Slovenije za zaščito in reševanje, kjer poteka priprava protokolov pošiljanja in vsebine sporočil," so navedli v odgovoru za N1.

Na Telekomu Slovenije so nam dejali, da delo poteka po načrtih, trenutno pa so z Intersecom v fazi vzpostavljanja zalednih sistemov, ki bodo omogočali pravilno delovanje obveščanja uporabnikov v omrežjih vseh domačih operaterjev.

Pri tem se kar samo postavlja vprašanje, kdaj nas bodo v primeru poplav, požarov in drugih nesreč pristojni opozarjali prek mobilnih telefonov. Pred uporabo bo na vrsti še testiranje sistema. Po Telekomovih navedbah bodo interna testiranja z ministrstvom, operaterji in službami zaščite in reševanja potekala do jeseni, nato bo sledilo javno testiranje. Po navedbah ministrstva bo to na vrsti predvidoma v začetku septembra.

Delujoč sistem še pred koncem leta?

Na resorju za digitalno preobrazbo so povedali, kdaj bo obveščanje in alarmiranje prek mobilnih telefonov začelo delovati. "Pričakovati je, da bo sistem začel delovati še pred koncem letošnjega leta," so navedli. Na Telekomu so bili še natančnejši. Sistem javnega obveščanja in alarmiranja bo predvidoma v uporabi najpozneje oktobra.

Napovedi o delovanju sistema smo v zadnjih letih slišali že precej. Marca lani so na ministrstvu delujoč sistem napovedali do konca leta 2024, po nekaj zapletih pa so izrazili upanje, da bi do konca lanskega leta imeli vsaj testno obliko sistema.

Kaj je sistem obveščanja in alarmiranja?

To je sistem, prek katerega pristojne službe opozorila ob naravnih nesrečah pošljejo na mobilne telefone in druge naprave, kot so pametne ure, tablice in pametni televizorji. Tako se na telefonih ljudi na ogroženem območju pojavijo sporočila državnih služb za zaščito in reševanje z napotki, naprave pa ob tem glasno piskajo, dokler uporabnik ne potrdi prejema opozorila.

V večini držav množično pošiljanje opozoril poteka prek celičnega oddajanja – sistema, ki vključuje mobilne bazne postaje in sporočila pošlje več uporabnikom mobilnih telefonov na določenem območju. Sistem deluje tako, da poleg domačinov obvestila dobijo tudi turisti in drugi, ki gostujejo v slovenskem mobilnem omrežju in so na ogroženem območju.

Pri tem sistema javnega obveščanja in alarmiranja ne smemo enačiti z opozorili, ki jih uporabnikom že zdaj pošiljajo nekatere vremenske aplikacije. Gre za necentraliziran sistem, ki večinoma le posreduje vremenska opozorila agencije za okolje. Ta ne obsegajo svaril ob nekaterih nesrečah, kot so požari, potresi ali industrijske nesreče, prav tako pa jih ne prejemajo vsi.

Z uvedbo takega sistema pošteno zamujamo. Evropska uredba, izdana leta 2018, je določala, da morajo članice sistem alarmiranja zgraditi do junija 2022. Do takrat smo dobili le platformo, prek katere lahko Uprava RS za zaščito in reševanje pošilja opozorila, še vedno pa manjka sistem, ki bi omogočil, da sporočilo pride do lastnika telefona.

Dolga pot do tehnologije, ki bo v podnebni krizi še kako dobrodošla

K zamudi je pripomoglo tudi, da smo evropsko uredbo v slovenski pravni red z zakonom o elektronskih komunikacijah dokončno prenesli šele novembra 2022. Omenjeni zakon je v grobem opisal sistem javnega alarmiranja, slovenski vladi pa naložil, da z uredbo podrobneje uredi izvajanje in financiranje. Zakon je določal, da je treba način alarmiranja omogočiti do novembra 2023.

Ob izteku novembrskega roka je bila uredba, ki jo je pripravilo ministrstvo za digitalno preobrazbo, še v medresorskem usklajevanju, operaterji pa so opozarjali, da se dela pred njenim sprejetjem ne morejo lotiti. Vlada je uredbo sprejela decembra 2023, resor takratne ministrice Emilije Stojmenove Duh pa je napovedal objavo razpisa za financiranje vzpostavitve in vzdrževanja sistema.

Objavili so ga 17. maja lani, konec avgusta pa so bili znani rezultati. Denar so dobili vsi prijavljeni operaterji (A1, Telekom Slovenije, T-2 in Telemach), največ pa Telekom Slovenije. Razlog za to je bil v dogovoru med operaterji, da bo Telekom vzpostavil glavne dele sistema javnega alarmiranja, ki bodo v skupni uporabi. Državni operater je nalogo gradnje sistema zaupal francoski družbi Intersec, ki je take sisteme gradila tudi na Hrvaškem in v Avstriji.