Bo premierju Golobu na "mini koalicijskem vrhu" uspelo pomiriti SD in Levico?

Potem ko je v koaliciji minuli teden močno zavrelo zaradi dviga obrambnih izdatkov na pet odstotkov, ki so ga potrdili voditelji držav članic zveze Nato, se bodo tri koalicijske partnerice sestale na "mini koalicijskem vrhu" pri predsedniku vlade Robertu Golobu.

SD in Levica sta premierja že pred začetkom zasedanja severnoatlantskega zavezništva v Haagu pozvali, naj dogovora o dvigu obrambnih izdatkov na pet odstotkov BDP do leta 2035 ne podpre. Slovenija je namreč dobra dva tedna pred zasedanjem zveze Nato sprejela obrambno resolucijo, ki predvideva več naložb v obrambo, in sicer za tri odstotke BDP do leta 2030.

V manjših koalicijskih strankah tudi nad tem niso bili navdušeni, Levica je glasovala proti sprejetju resolucije, v SD, kjer so imeli številne pomisleke, pa so se nekateri poslanci vzdržali. Prav tako je en glas proti in nekaj vzdržanih prišlo iz Svobode.

Premier Golob je zavrnil očitke in dejal, da je slovenska resolucija usklajena s cilji, ki jih od Slovenije zahteva zveza Nato, zato je predlog zavezništva o večjih obrambnih izdatkih v Haagu tudi sam, enako kot preostalih 31 članic, potrdil.

Do nejevolje v koaliciji pa je prišlo tudi zaradi razkritij, ki smo jih objavili na N1. Po našem pisanju je postalo jasno, kakšna so bila vladna izhodišča za premierjevo udeležbo v Haagu slab teden pred zasedanjem Nata.

V dokumentu je med drugim zapisano, da "bodo voditelji članic Nata v Haagu obravnavali predlog generalnega sekretarja Nata o postopnem dviganju obrambnih izdatkov po obstoječi definiciji Nata na raven 3,5 odstotka BDP predvidoma do leta 2032, kot tudi predlog, da začnejo do takrat namenjati do 1,5 odstotka BDP v vlaganja, povezana s širšo obrambo in varnostjo, kar bi skupaj predstavljalo 5 odstotkov BDP".

Vlada je izhodišča potrdila, v Levici in SD pa očitno niso zaznali, kaj točno je pomenilo gradivo za to sejo. Zaradi tega je v koaliciji ponovno završalo. Premier Golob je sicer koalicijski partnerici miril z besedami, da je edina operativna zaveza, ki jo je Slovenija doslej sprejela, zaveza iz nedavno sprejete obrambne resolucije.

Tudi ta sicer pravnoformalno ni zavezujoča in jo je mogoče z navadno večino v parlamentu kadarkoli spremeniti.

Sedaj sprejeta pa predvideva, da bo Slovenija že letos dosegla dvoodstotno mejo BDP za obrambne izdatke, do leta 2030 pa tri odstotke.

Da bi se napetosti umirile, je premier Golob konec minulega tedna sklical "mini koalicijski vrh", na katerem se bodo sestali vodje strank, vodje poslanskih skupin in generalni sekretarji strank. Tam naj bi bil tudi obrambni minister Borut Sajovic.

"Koalicijske partnerje bom podrobno seznanil s postopkom pogajanj in tudi z vsemi naslednjimi koraki, se pravi, na kakšen način bomo zdaj naredili akcijski načrt, kjer bomo jasno opredelili, komu gre denar oziroma kam bomo investirali v naslednjih petih letih, da bomo izpolnili cilja," je pojasnil Golob.

Koordinatorica Levice Asta Vrečko je v odzivu dejala, da je "absolutno nujno, da se koalicija usede" in se pogovorijo o nedavnem dogajanju in kako so potekala pogajanja na vrhu zavezništva.

V SD, kjer so bili v odzivih precej zadržani, so dejali, da premierjev sklic mini koalicijskega vrha o zvišanju obrambnih izdatkov vidijo "kot nujno, a pozno potezo".

"Pričakovali bi, da bi se koalicija o tem iskreno, odprto in transparentno pogovorila še pred včerajšnjim vrhom zveze Nato, ki sporoča, da se bodo izdatki za obrambo do leta 2035 povzpeli na pet odstotkov BDP," so zapisali.

Od koalicijskega vrha v SD tako pričakujejo jasne načrte, kako bo Slovenija "zaščitila vitalne interese državljank in državljanov" pred nesorazmernim dvigom obrambnih izdatkov.