Premier po sklepu Nata: Deklaraciji nismo nasprotovali, ker ima dovolj varovalk

Premier Rober Golob je po zasedanju voditeljev članic Nata, kjer so potrdili dogovor o dvigu obrambnih izdatkov na pet odstotkov BDP do leta 2035, ponovil, da je edina sprejeta zaveza Slovenije to, kar je državni zbor potrdil v resoluciji o programu razvoja in opremljanja Slovenske vojske do leta 2040.

"Edina že sprejeta zaveza za Slovenijo (...) je zaveza, da bomo letos za obrambne izdatke namenili dva odstotka, to postopoma dvigovali za 0,2 odstotka letno do leta 2030, ko bomo dosegli tri odstotke za obrambne namene," je po vrhu povedal Golob. To določa nedavno spremenjena resolucija o programu razvoja in opremljanja Slovenske vojske do leta 2040, je spomnil.

Kot je že ob prihodu na zasedanje povedal premier, deklaracijizavezništva ni nasprotoval, saj vključuje dovolj varovalk. Ena od teh je vmesni pregled leta 2029, druga pa fleksibilnost pri definiciji izdatkov.

Napovedal je, da bodo v izogib nesporazumom v prihodnjih tednih pripravili vrsto srečanj, na katerih bodo določili, za kaj točno bo Slovenija namenila dva oziroma tri odstotke BDP. "Danes sem to tudi predstavil zaveznikom, na to nismo dobili nobene pripombe. Imam občutek, da je bilo dobro sprejeto," je dejal premier Golob.

Zaenkrat resolucija predvideva, da bosta dva odstotka BDP namenjena izpolnitvi v začetku junija potrjenih Natovih ciljev na področju obrambnih zmogljivosti, en odstotek pa za projekte, kot so kibernetska varnost, satelitska tehnika, odprava ozkih grl na prometni infrastrukturi in bolnišnične kapacitete. Te naložbe bodo v skladu z Natovo metodologijo iz leta 2018, je pojasnil Golob. Če bo pregled stanja potrdil nadaljevanje načrtovanih vlaganj, bo po premierjevih besedah Slovenija od leta 2030 do 2035 mogla tu dodati samo še pol odstotka BDP.

Projektov, ki bodo sodili pod okrilje 1,5-odstotka BDP za z obrambo povezane naložbe, Slovenija še ni načrtovala. Golob je ocenil, da se marsikateri projekt danes s tega področja že izvaja. Izpostavil je področje raziskav in razvoja ter odpornosti, kjer je posebej omenil sistem civilne zaščite. Spomnil je, da je tudi sistem zaščite in reševanja upravičen do financiranja v tem delu. "Prilagoditev Slovenije bo lažja, kot je bila za marsikoga drugega," je ocenil predsednik slovenske vlade.

"Graditi moramo odpornost družbe"

Ob prihodu na srečanje je Golob poudaril, da so bila pogajanja težka in dolga, a da so se priprave izkazale kot zelo učinkovite. "Resolucija, ki smo jo sprejeli v državnem zboru pred nekaj tedni, v celoti izpolnjuje vsa pričakovanja zavezništva do Slovenije, zato je Haaška deklaracija kot taka razširjena tudi po definiciji. Da obramba ni samo orožje, ampak tudi vse ostale prvine varnosti, zaščite in odpornosti," je dejal.

Poudaril je, da je to tisto, kar je za Slovenijo najbolj pomembno. "Ker moramo graditi odpornost družbe, ne samo zaradi trenutnih zunanjepolitičnih razmer, ampak tudi zaradi priprav na podnebno krizo in morebitno prehransko krizo. Sedanja definicija izdatkov znotraj zavezništva pokriva tudi to. Mi smo s tem zadovoljni, zato deklaraciji ne bomo nasprotovali," je dodal premier.

V koalicijski SD in Levici so Goloba pozvali, naj Slovenija ne podpre dviga obrambnih izdatkov, kot smo razkrili danes, pa izhodišč o tem na seji vlade, na kateri so sedeli in kjer so bila potrjena, njihovi ministri sploh niso zaznali.