Golob podpisal peticijo o prekinitvi sporazuma z Izraelom. Kaj pa bo storil kot premier?

Medtem ko izraelska vojska že več kot leto in pol obstreljuje Gazo in številne človekoljubne organizacije ter tudi vse več politikov opozarja na možna genocidna dejanja, se krepijo tudi zahteve po konkretnem ukrepanju proti Izraelu.

Tudi Inštitut 8. marec s pobudo poziva k suspendiranju pridružitvenega sporazuma med Evropsko unijo in Izraelom. Peticijo je do zdaj podpisalo že več kot 150.000 ljudi iz vse Evrope, med njimi tudi predsednica državnega zbora Urška Klakočar Zupančič in slovenski predsednik vlade Robert Golob. Ta je k podpisu pozval tudi prek družbenih omrežij. Golob se bo danes udeležil tudi mednarodne novinarske konference na to temo, ki jo organizirajo pobudniki peticije.

Kot poudarjajo pobudniki peticije, pridružitveni sporazum med EU in Izraelom vsebuje ključno določbo – klavzulo o človekovih pravicah, ki velja kot temeljni pogoj za obstoj in izvajanje sporazuma. "V tem trenutku je nesporno, da izraelska vlada sistematično in vztrajno krši človekove pravice," navajajo pobudniki.

Iz kabineta predsednika vlade so za N1 pojasnili, da peticija pomeni dodaten opomin na grozovito situacijo tako v Gazi kot na Zahodnem bregu, in nečloveško ravnanje izraelske vlade ter dodaten poziv, da voditelji držav članic in evropskih institucij končno reagirajo s konkretnimi ukrepi.

Ob tem dodajajo, da je pridružitveni sporazum EU-Izrael krovni sporazum odnosov Unije z Izraelom in pokriva vsa področja sodelovanja. Predstavlja tudi pravno osnovo za trgovinske odnose z Izraelom. "Predsednik vlade se je večkrat jasno opredelil, da je, predvsem zaradi jasnega nespoštovanja 2. člena Pridružitvenega sporazuma, ki se nanaša na spoštovanje človekovih pravic in demokratičnih svoboščin, nujna revizija sporazuma."

Evropska komisija je sicer ob pregledu izvajanja sporazuma ugotovila, da obstajajo znaki, da Tel Aviv morda ni upošteval svojih obveznosti glede človekovih pravic. V besedilu so po poročanju francoske tiskovne agencije AFP med možnimi kršitvami človekovih pravic navedeni izraelska blokada humanitarne pomoči za Gazo, veliko število civilnih žrtev, napadi na novinarje ter množične selitve prebivalcev in uničenje palestinske enklave v vojni.

Rezultate pregleda in možne nadaljnje korake bo visoka zunanjepolitična predstavnica Kaja Kallas po napovedih v ponedeljek predstavila zunanjim ministrom članic na zasedanju v Bruslju.

Po mnenju Goloba bi morala reviziji slediti prekinitev, a je to malo verjetno

Da bi reviziji morali slediti konkretni ukrepi, kot je suspenz delovanja sporazuma ali delni suspenzi sporazuma, pa je prepričan premier Golob, so za N1 še pojasnili v njegovem uradu. "Delni suspenzi bi po videnju predsednika vlade bili minimum, kar zadeva naše odnose do Izraela," dodajajo.

Za prekinitev delovanja sporazuma bi bilo nujno soglasje, ki je glede na razhajanja med 27 državami glede odnosa do Izraela po ocenah AFP zelo malo verjetno. Pregled je sicer podprlo 17 članic, med njimi tudi Slovenija.

Na vprašanje, ali bo Slovenija v primeru nesoglasja EU pri suspenzu sporazuma sama prekinila trgovanje z Izraelom, v premierjevem uradu niso odgovorili. Tudi na zunanjem ministrstvu na vprašanje niso neposredno odgovorili, so pa sporočili, da bo ministrica Tanja Fajon na seji Sveta EU v ponedeljek poudarila, da mora tovrstni pregled predvideti konkretne posledice.

Na vprašanje, ali bo Slovenija v Gazo poslala ladje s humanitarno pomočjo, pa na ministrstvu odgovarjajo, da Slovenija letos ne načrtuje pošiljanja neposredne materialne pomoči. Bo pa letos prek mednarodnih organizacij prebivalcem Gaze in Zahodnega brega namenila 1,5 milijona evrov.

A pojavili so se dvomi, ali bo pomoč dosegla ciljne skupine, saj Izrael že več kot tri mesece ovira dostop humanitarne pomoči v enklavo. V minulih dneh so mediji poročali celo o napadih izraelske vojske na Palestince, ki so čakali na hrano v bližini centrov za razdeljevanje pomoči, ki jih upravlja ameriško-izraelska Humanitarna fundacija za Gazo (GHF).

Na ministrstvu so poudarili, da Slovenija ostro nasprotuje omenjenemu mehanizmu razdeljevanja humanitarne pomoči. "Poudarjamo nesprejemljivost uporabe humanitarne pomoči za vojaške ali politične namene in nujnost doslednega spoštovanja načel neodvisnosti, nepristranskosti in nevtralnosti humanitarnega delovanja."

Ministrstvo je ob tem sporočilo, da Slovenija v razpravah znotraj Sveta EU dosledno podpira predlog za razširitev sankcijskega režima EU. Ta naj bi vključeval predstavnike Hamasa in njihove podpornike, nasilne izraelske naseljence na Zahodnem bregu ter politike, uradnike in člane izraelske vlade, ki aktivno podpirajo nezakonito naseljevanje in so odgovorni za ali spodbujajo kršitve mednarodnega prava in zavirajo možnost rešitve dveh držav.