Tekma velikih stav: od Janševega preigravanja Roberta Goloba do presenetljivega protiudarca

Vse od petkovih jutranjih ur je v državnem zboru vladala visoka napetost. Na dnevnem redu je bilo namreč glasovanje o razpisu posvetovalnega referenduma o obrambnih izdatkih, ki ga je predlagala Levica.

Kako veliko breme je lahko ta referendum za predsednika vlade Roberta Goloba, je dal premier koalicijskim partnerjem vedeti že pred dnevi.

Po vrnitvi z vrha Nata v Haagu je zaradi koalicijskih napetosti Levici in SD dejal, da Nato, ki je sprejel deklaracijo o petih odstotkih BDP za obrambne izdatke do leta 2035, ne more razbiti koalicije, referendum o obrambnih izdatkih pa jo lahko.

Zdaj je jasno, da referendum bo. Izglasovala ga je neobičajna "koalicija" strank: Levica, SD, SDS in NSi.

Vodja poslanske skupine Svoboda Nataša Avšič Bogovič je to koalicijo imenovala "nenačelna koalicija", je pa iz nje izpustila Levico. Prav tako je premier Golob na družbenih omrežjih zapisal, da je "koalicija SDS, NSi in SD potrdila odločitev o novem nesmiselnem referendumu".

Na vprašanje N1, zakaj v "koalicijo" ni uvrstil tudi Levice, ki je referendum predlagala, so v kabinetu premierja odgovorili, da je predsednik vlade že od prvega dne tega mandata seznanjen s stališči Levice proti oboroževanju in Natu.

Podpora referendumskemu predlogu pa se ni zgodila slučajno. Že pred dnevi se je predlogu Levice pridružila koalicijska SD, kar je Goloba razburilo.

Na ponedeljkovem mini koalicijskem vrhu je Socialne demokrate močno okregal, s tem pa še okrepil njihovo odločitev, da bodo referendum podprli. Poudarjali so tudi, da SD ni predlagala referenduma, temveč je to storila Levica, SD pa je zgolj načelno podprla, da se o tako pomembnem vprašanju, kot so izdatki za obrambo, izrečejo ljudje.

Opozicija pa je zaslutila priložnost, da lahko zrahljani Golobovi koaliciji zada močan udarec. To je tudi storila, bolje rečeno: odigrala.

Preštevanje in kalkuliranje se je začelo že v četrtek in je trajalo vse do glasovanja v petek pozno popoldan. Tudi v predlagateljici referenduma Levici niso zares verjeli, da bodo s svojo pobudo uspeli.

"Zagotovljenih imamo 12 poslanskih glasov," je še sredi napetega petka v državnem zboru prešteval vodja poslanske skupine Levica Matej T. Vatovec. V to številko je poleg poslancev svoje stranke in SD štel še nepovezano poslanko Mojco Šetinc Pašek. Da bi jim pri podpori priskočila na pomoč opozicija, se mu je zdelo malo verjetno.

Med razpravo o referendumu je bila v dvorani samo koalicija. Poslanci obeh manjših vladnih strank so odločno zagovarjali referendum, poslanci Gibanja Svoboda so temu bolj ali manj odločno nasprotovali.

Ustvarjanje lažnega občutka

Opozicije – z izjemo nekaterih nepovezanih poslancev – medtem v dvorani sploh ni bilo. To je dajalo lažen občutek, da se opozicija v koalicijske zdrahe ne bo spuščala oziroma bo glasovanje obstruirala.

SDS je bila sicer navedena kot prva, ki naj bi pri obravnavi predloga za referendum predstavila svoje stališče. A se njen predstavnik za govornico ni pojavil. Vsi poslanci SDS so že na začetku te točke zapustili dvorano.

Je pa za govornico stopil nekdanji poslanec SDS, sedaj pa vodja nepovezane poslanske skupine, Anže Logar, ki pa tega, kako bodo glasovali njegovi Demokrati, ni povedal. Bolj odločen je bil Janez Žakelj iz vrst NSi. Napovedal je, da "Nova Slovenija v koalicijskem festivalu sprenevedanja ne bo sodelovala". Med razpravo tudi poslancev NSi ni bilo v dvorani.

Jerneja Vrtovca smo celo ujeli, ko naj bi se sredi dneva odpravljal na dopust. A se je kmalu vrnil v državni zbor. Že to je dajalo slutiti, da se nekaj kuha.

Kot je bilo mogoče razbrati iz uradne evidence, so odsotnost na petkovi seji napovedali kar trije od osmih poslancev NSi. Poleg Vrtovca naj bi bila na dopustu še Jožef Horvat in Iva Dimic. A je bilo tudi njiju v petek popoldne mogoče videti na parlamentarnih hodnikih.

Prav tako naj bi po uradni evidenci manjkalo več poslancev SDS. Ko smo nekaj pred 13. uro srečali vodjo poslancev SDS Jelko Godec, smo jo vprašali, kako to, da je še vedno v parlamentu. Dejala nam je, da je odsotnost prijavila od 13. ure dalje, na naše vprašanje, ali bo tudi zares odsotna, pa ni želela odgovoriti.

Omenjeno vprašanje smo Jelki Godec zastavili, ker so do nas že prišle informacije, da je SDS vse svoje poslance poklicala v državni zbor, nekateri so se pripeljali celo z oddiha v Dalmaciji.

Trije poslanci SDS v dvorano nekaj sekund pred glasovanjem

Če med razpravo o referendumu v dvorani ni bilo nikogar od poslancev SDS, pa so se po njenem zaključku v gruči, v kateri je bil tudi prvak stranke Janez Janša, vrnili.

V koalicijskih vrstah je završalo. "Morda pa bo referendum s pomočjo opozicije vendarle izglasovan," je bilo slišati v SD. "Nekateri poslanci SDS manjkajo," je bilo zaznati olajšanje v Gibanju Svoboda.

A so v dvorano nekaj sekund pred glasovanjem o razpisu referenduma vstopili še zadnji trije manjkajoči poslanci SDS, ki so sicer pred tem napovedali odsotnost: Žan Mahnič, Karmen Furman in Jožef Jelen.

Kot se je izkazalo, so bili "skriti" v prostorih državnega zbora, da koalicija ne bi mogla zares prešteti, koliko poslancev SDS se bo udeležilo glasovanja.

Na plano pa so prišli tudi vsi poslanci NSi. Kot se je izkazalo, so bila njihova zatrjevanja, da se bodo pri glasovanju vzdržali ali pa bodo odločanje o referendumu obstruirali, spuščanje megle.

Tako celotna poslanska skupina SDS kot vsi poslanci Nove Slovenije so se v podpori referendumu o izdatkih za obrambo pridružili Levici. Po besedah enega od naših sogovornikov naj bi poslance Nove Slovenije do takšne odločitve pripeljale tudi nedavne ovadbe zoper štiri njihove sedanje in bivše člane parlamentarne komisije za nadzor obveščevalnih in varnostnih služb.

V NSi namreč vztrajno poudarjajo, da so politično preganjani, v ozadju pa da stoji "del vladnih spletkarjev".

Vodja poslancev NSi Janez Cigler Kralj je sicer preobrat od napovedane vzdržanosti do glasovanja za referendum na omrežju X pojasnil z besedami: "Če se ne morejo zmeniti v koaliciji in ljudem lažejo, bodo z referendumom maske padle. NSi je odločno za članstvo v Natu, levi pa naj se razgalijo."

Opoziciji je bilo pomembno tudi to, da za razpis referenduma glasuje vseh sedem poslancev SD. Socialni demokrati so to sicer napovedali, a se je v preteklosti že zgodilo, da so pod pritiskom premierja Roberta Goloba klonili.

Tako so na primer v SD zagotavljali, da ne bodo glasovali za del poročila Rezarjeve preiskovalne komisije, ki je obremenil nekdanjo notranjo ministrico Tatjano Bobnar in bivšega prvega moža policije Boštjana Lindava. A je napoved o enotnosti poslanske skupine SD takrat pred glasovanjem popustila.

Da torej ne bi kdo od Socialnih demokratov tudi tokrat "nenadoma izginil iz dvorane", jim je dal Logar na parlamentarnem hodniku vedeti, da bodo za razpis referenduma tudi trije Demokrati. A je bil na koncu za le Tine Novak. Logar in Eva Irgl, ki se je zaradi glasovanja v petek prav tako vrnila z dopusta, pa sta bila proti.

Na vprašanje, zakaj Demokrati niso glasovali enotno, je Logar za N1 odgovoril: "Temeljni narativ Demokratov je politična širina. To je pokazalo tudi to glasovanje."

Od napetega k še bolj napetemu: premier prihaja z referendumom o članstvu v Natu

Po naših informacijah naj bi Logar kot nerazumno ocenjeval tako podporo SDS referendumu o dvigu obrambnih izdatkov kot tudi odziv predsednika vlade, ki je takoj po koncu glasovanja udarec vrnil z napovedjo še enega referenduma, in sicer o članstvu Slovenije v Natu.

"Možni sta samo dve poti – ali ostanemo v Natu in plačujemo članarino ali pa iz zveze izstopimo. Vse ostalo je populistično zavajanje državljanov Slovenije," je poudaril predsednik vlade.

Janša je njegovo napoved pospremil s ciničnim zapisom: "Posvetovalni referendum bo premalo. Glede na vašo razpravo bi morali malodane napovedati vojno ZDA."

Nekateri poslanci Svobode so sicer že med razpravo poudarjali, da če že, je edino pravo vprašanje v teh domačih razmerah vprašanje članstva Slovenije v Natu. Ko pa je premier po izglasovanem referendumu o obrambnih izdatkih napovedal še referendum o članstvu v Natu, sta SD in Levica hiteli zatrjevati, da to ne bo omajalo ali ogrozilo koalicije.

Ob tem so nekateri naši sogovorniki iz SD dodali, da pa koalicijo in tudi državo ogroža poigravanje z geostrateškim položajem Slovenije za notranjepolitične namene, s čimer so mislili na Golobovo napoved referenduma o članstvu Slovenije v Natu.

Očitno pa so se torej že tako precej ohlajeni odnosi med Svobodo in SD še bolj ohladili. Socialni demokrati so sicer na družbenih omrežjih v petek zvečer zapisali: "Težki časi zahtevajo mirne glave."