Le dve evropski državi z jasnimi cilji za podnebno nevtralnost vojske, ena od teh je Slovenija

Čez dobra dva tedna bo v nizozemskem Haagu potekal vrh zveze Nato, kjer se pričakuje sklenitev zaveze, da bodo morale države članice zavezništva za obrambo namenjati bistveno več denarja, vse tja do pet odstotkov BDP.

V luči skorajšnjega povečanja obrambnih izdatkov – te zagovarja tudi Evropska unija – in vojn, ki trenutno divjajo po svetu, pa se je dejstvo, da vojne in vojske povzročajo velik ogljični odtis, premaknilo v drugi plan.

Na podnebni konferenci (COP), ki je bila lani v Bakuju, je bilo slišati, da vojske povzročijo kar 5,5 odstotka svetovnih izpustov toplogrednih plinov. To je več kot skupek svetovnega letalskega in ladijskega prometa.

Kot smo poročali na N1, je v te ocene všteta zgolj vojaška poraba goriva in streliva, ne pa tudi številne posredne in neposredne posledice spopadov, kot so požari, daljše poti, povojne obnove ali izredni dogodki.

Le dve državi z jasnim ciljem

Britanski Guardian je nedavno poročal, da sta le dve od 30 evropskih držav določili datum, ko naj bi njuni vojski prenehali proizvajati emisije, ki segrevajo planet. To sta Slovenija in Avstrija. Obrambni ministrstvi držav sta se namreč zavezali k dosegu neto ničelnih vojaških emisij.

Na slovenskem obrambnem ministrstvu (MORS) so za N1 dejali, da se je Slovenija zavezala k doseganju neto ničelnih emisij do leta 2050, v ta cilj pa je vključen tudi obrambni sektor.

Ukrepe je MORS sprejel januarja 2024, v dokumentu o dolgoročnih usmeritvah za povečanje odpornosti proti podnebnim spremembam pa so obravnavana ključna področja energetske prenove infrastrukture, uporabe obnovljivih virov energije, trajnostne mobilnosti in digitalnega spremljanja porabe energije in emisij.

Tiskovni predstavnik avstrijskega ministrstva za obrambo, ki cilja, da bo podnebno nevtralnost dosegla že do leta 2040, pa je dejal, da so največji napredek dosegli pri t. i. razogljičenju stavb z nakupi zelene elektrike in širitvijo daljinskega ogrevanja.

"Zmanjšanje emisij v vojaški mobilnosti pa še vedno ostaja velik izziv, vsaj dokler civilni tehnološki napredek ne postane uporaben tudi za vojaške operacije," je pojasnil za britanski Guardian.

Florian Krampe, vodja raziskav o podnebju pri Stockholmskem mednarodnem mirovnem raziskovalnem inštitutu (Spiri), o tem, da večina držav nima strategij na tem področju, za Guardian pravi: "To ni skrb vzbujajoče le z vidika podnebnih sprememb, ampak se s tem zanemarja tudi vse večje zavedanje, da so podnebne spremembe resno varnostno tveganje za Evropo in tudi širše."

Bo večje oboroževanje vplivalo na cilje podnebne nevtralnosti?

Globalna oboroževalna tekma ogroža podnebne cilje, opozarjajo raziskovalci, n dodajajo, da bi lahko še več oboroževanja v okviru Nata povzročilo skoraj 200 milijonov ton dodatnih emisij toplogrednih plinov.

"Obstaja resna skrb glede tega, kako danes dajemo prednost kratkoročni varnosti na račun dolgoročne varnosti," pravi podnebna aktivistka Ellie Kinney.

Skupna vojaška poraba v Evropi se je leta 2024 povečala za 17 odstotkov na 693 milijard evrov, kažejo podatki Sipri. To je mogoče pripisati valu pozivov po večjem oboroževanju, saj so mnoge države članice zveze Nato že začele povečevati sredstva, ki jih namenjajo za obrambo.

Na slovenskem obrambnem ministrstvu ob napovedanem povečevanju obrambnih izdatkov pojasnjujejo, da doseganje podnebnih ciljev ostaja sestavni del dolgoročne modernizacije obrambnega sistema.

MORS pri načrtovanju investicij upošteva zaveze za zmanjševanje emisij tako, da v nove projekte sistematično vključuje okoljske kriterije, kot so raba obnovljivih virov energije, učinkovite rabe virov, uporabo materialov z nizkim ogljičnim odtisom in dolgoročno energetsko vzdržnostjo, dodajajo na ministrstvu.

"Povečevanje obrambnih sredstev je priložnost za vzpostavitev odpornega, tehnološko naprednega in okoljsko odgovornega obrambnega sistema, ki bo dolgoročno bolje pripravljen tako na varnostne kot podnebne izzive," so pojasnili.

Kako poteka zeleni prehod Slovenske vojske?

Na ministrstvu je leta 2023 zaživel tudi sektor za energetsko učinkovitost in zeleni prehod, ki ga vodi polkovnik Slovenske vojske Robert Šipec. Ta je za N1 konec leta 2023 dejal, da je Slovenska vojska postala zgled za druge v EU pri tem, kako postati manj energetsko potraten in zmanjšati porabo fosilnih goriv.

V številnih vojašnicah in vojaških objektih po državi se je takrat začela energetska prenova, na strehe so ponekod že postavili sončne celice. Obrnili so se tudi na strokovnjake fakultete za strojništvo, ki so izračunali energetsko potratnost ministrstva in njihov ogljični odtis – posebej za civilni del in posebej za vojsko.

Ugotovitve so pokazale, da velik del emisij povzroča uporaba fosilnih goriv za transport, precejšen del pa tudi prevozi zaposlenih na delo. Tako so mnogi zaposleni za službene poti po državi začeli uporabljati najeta vozila na električni pogon. Ob tem spodbujajo krožno gospodarjenje in uvajajo zeleno javno naročanje.

Kot pravijo na ministrstvu, so v cilj neto ničelnih emisij vključena vsa ključna področja vojaškega delovanja, poseben poudarek posvečajo infrastrukturi, kjer poteka energetska prenova vojaških objektov in vključevanje obnovljivih virov energije, kot so sončne elektrarne in biomasa.

Poudarili so energetsko sanacijo vojašnice Edvarda Peperka v Ljubljani, kjer so namestili boljšo toplotno izolacijo, posodobili ogrevalne sisteme in namestili energetsko učinkovite naprave in razsvetljavo. "Tovrstne prenove pomembno prispevajo k zmanjšanju porabe energije in k razogljičenju obrambnega sektorja," so navedli.

Pomemben prispevek pri zasledovanju zelenih ciljev je prispeval tudi izračun ogljičnega odtisa ministrstva in natančno spremljanje emisij. Kot pojasnjujejo na MORS, se je ogljični odtis na področju porabe fosilnih goriv za potrebe transporta in električne energije ter toplote v letu 2023 v primerjavi z letom 2022 zmanjšal za 6,6 odstotka, v primerjavi z letom 2018 pa kar za 23,9 odstotka.

"Ti podatki potrjujejo, da so ukrepi že prinesli merljive učinke in da MORS uspešno sledi zastavljenim ciljem razogljičenja," so poudarili.

Obramba ostaja učinkovita, ob tem pa postaja tudi bolj trajnostno naravnana

Slovenska vojska po navedbah ministrstva upošteva vplive na okolje pri vajah, misijah in vsakodnevnem delovanju, ob tem pa ministrstvo cilje razogljičenja usklajuje z varnostnimi in obrambnimi zahtevami na način, da ukrepi ne ogrožajo operativne spodobnosti Slovenske vojske, temveč jo dolgoročno krepijo.

Pri tem pa se držijo ključnega načela, da "obramba ostaja učinkovita, hkrati pa postaja bolj odporna in trajnostno naravnana".