Mesec dni od okužb v Maxiju: preverili smo, ali je kaj novega

Danes mineva en mesec, odkar so v Mercatorju posumili, da so prebavne težave pri zaposlenih posledica onesnažene vode in aktivirali interni protokol za prepoved uporabe vode v higienske namene.

Dan po tem so v Mercatorju pri Nacionalnem laboratoriju za zdravje, okolje in hrano (NLZOH) naročili izvedbo analiz. Ugotovljeno je bilo, da je pitna voda v internem vodovodnem sistemu onesnažena s fekalijami.

Čeprav so bile težave pri zaposlenih zaznane že 12. aprila, so se prebavne težave po tem datumu pojavile tudi pri številnih strankah Maxija. Vsaj dva dni po zaznanih težavah so v vsaj enem od lokalov v objektu še vedno stregli vodo, kar je povzročilo hude težave pri obiskovalcih. Za N1 je bralec povedal, da so kavarno obiskali v sredo, 16. aprila, nato pa je njegov nečak, ki je edini pil vodo iz pipe, hudo zbolel.

Širša javnost je bila o onesnaženju v Maxiju sicer obveščena šele v četrtek, 17. aprila, torej tri dni po tem, ko so se pojavile težave pri zaposlenih.

Kaj je pokazala epidemiološka raziskava

Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ), ki je bil o onesnaženosti vode obveščen šele 16. aprila, je epidemiološko raziskavo začel izvajati 17. aprila, trajala pa je vse do 25. aprila.

Skupno so konec aprila obravnavali 547 okužb, zdravnica Eva Grilc s centra za nalezljive bolezni na NIJZ pa je takrat poudarila, da je bilo lahko dejansko število okuženih večje, saj nekateri niso poiskali pomoči.

"Manjši del obolelih se je javil tudi naknadno, zato končne številke še ne moremo sporočiti, ker jo še usklajujemo iz več virov," pa so danes pojasnili na NIJZ.

Večina okuženih je imela podobne simptome – drisko in bruhanje. Nekateri so imeli tudi vročino. Sedem ljudi je potrebovalo bolnišnično oskrbo, ena oseba pa se je obrnila na urgenco.

Kateri virusi in bakterije so bili v fekalni vodi

Pri obolelih so na NIJZ poleg E. coli odkrili tudi prisotnost bakterije kampilobakter. Izmed virusnih povzročiteljev črevesnih bolezni so našli noroviruse, adenoviruse, astroviruse in sapoviruse. Končno poročilo bo NIJZ še izdal.

Pri okuženih pacientih bi se lahko čez čas pojavile tudi druge bolezni, je za N1 konec aprila opozorila družinska zdravnica Nena Kopčavar Guček iz ZD Ljubljana Vič, med njimi hepatitis A. Na NIJZ so danes pojasnili, da hepatitisa A doslej niso zaznali, razmere pa še spremljajo.

Vrata Maxija ostajajo zaprta. V Mercatorju so zagotavljali, da so 14. aprila uvedli prve ukrepe za preprečevanje okužb, kot so dodatna čiščenja in dezinfekcije. "Namestili smo ustrezna obvestila, zagotovili druge vire pitne vode, logistično uredili čiščenje opreme v drugih enotah, obvestili pooblaščenega zdravnika o okužbah ter obvestili najemnike o prepovedi uporabe vode," so takrat pojasnjevali.

Mesec dni brez odgovorov

Čeprav so po navedbah Mercatorja v odkrivanje vzroka onesnaženja "vključili celo vrsto notranjih in zunanjih strokovnjakov", vzroka v enem mesecu še niso odkrili. Konec aprila so sporočili, da so opravili dezinfekciji s klorom, preverili vodovodni sistem glede prepustnosti in preventivno zamenjali več kot 100 ventilov.

V zadnjih dveh tednih razvoja dogodkov na Mercatorju ne sporočajo. 8. maja so na vprašanja N1 pisno odgovorili, da "stanje na žalost še ni tako, da bi lahko napovedali odprtje vseh lokalov v Maximarketu" in da se "trudijo, da bi to lahko storili čim prej".

Na ponovljena novinarska vprašanja, med drugim na vprašanje, kaj so pokazali zadnji odvzeti vzorci, niso odgovorili. V torek so za N1 potrdili le, da še vedno ni znan vzrok onesnaženja in datum ponovnega odprtja Maxija ter da bodo to "z veseljem sporočili".

Zdravstveni inšpektorat trenutno le preverja spoštovanje odrejenega ukrepa prepovedi uporabe pitne vode iz interne vodovodne napeljave v Maxiju, saj bodo ponovno vzorčenje lahko izvedli šele, ko bo Mercator znova sprostil uporabo pitne vode. Tako ni jasno, ali so v vodi v Maxiju še vedno prisotne fekalne bakterije.