Nekdanji predsednik Kučan: Evropski državniki se kot mesečniki prepuščajo toku

Nekdanji predsednik republike Milan Kučan je na proslavi ob dnevu upora proti okupatorju v Dobu pri Domžalah  opozoril na nevarnosti sveta, v katerem je "jezik vojne izrinil govorico miru". Z ničemer opravičljiva ruska agresija na Ukrajino se je prevesila v tretje leto, divjanje izraelske soldateske z nepredstavljivimi zločini in genocidom pa se je prevesila v drugo, je dejal. "Evropski državniki se, tako kot pred veliko vojno, kot mesečniki prepuščajo toku, ki lahkovodi v morebitno novo svetovno vojno, hujšo od vseh dosedanjih."
Zdaj, ko ZDA zapirajo varnostni dežnik nad Evropo, ko se je končalo obdobje samoumevnega političnega in obrambnega zavezništva med Evropo in ZDA, se je govorjenje o vojni kot realni grožnji Evropi še okrepilo, je opozoril. "Kot da je naša evropska skupnost miru obrnila hrbet."

Krepijo se zahteve po povečevanju denarja "za odpornost in obrambo", je dejal, ob tem pa poudaril, da gre tu "v resnici za zahteve po nakupu in proizvodnji orožja, po oboroževanju". A kopičenje najsmrtonosnejših orožij Evropi ne bo prineslo ne miru in ne stabilnosti, je prepričan Kučan. "Nedorečeni in kar čez noč objavljeni predlogi, kako naj si ljudje zagotovijo zaloge za nekajdnevno preživetje, naj bi pomirili ljudi, v resnici pa vnašajo strah pred vojno in negotovost, kam nas vodijo evropski politiki."
Kučan je sicer izpostavil, da je v sedanjem svetu, polnem nasprotij, veliko razlogov, ki zahtevajo, da smo na nevarnosti bolje pripravljeni, začenši s posledicami podnebnih sprememb, poplavami, požari, sušami. "Tudi na z vojnami, ki žal vse prepogosto postajajo način reševanja sporov med državami." Kot je dodal, mora na vse to odgovorna politika pripraviti svoje državljane in poskrbeti, da bodo sposobni preživeti.  "Slovenci imamo s tovrstnimi pripravami dobre izkušnje, le nasloniti se je treba nanje in to brez bojazni pred zlorabljanim očitkom o politični kontinuiteti. Kar je dobro, je vredno ohranjati in prilagajati novim razmeram."

Nekdanji predsednik je ob tem podprl prizadevanja vlade, da zahteve Nata in EU po okrepitvi obrambe in odpornosti razume širše in ne le kot nakup orožja. "Vredno in potrebno jo je pri tem podpreti. Če puška ni v rokah človeka, ki ve, kako jo je treba uporabiti, zakaj in zoper koga, ostane mrtev, nekoristen predmet. To dejstvo govori v prid nujnosti po obrambnem in zaščitnemusposabljanju državljanov. Ti bodo nosilci soočanja z nevarnostmi in odpravljanjem njihovih posledic."

Spomnil je, da je Teritorialna obramba, ki je povezala vse osrednje niti odpora, od milice do civilne zaščite, in uspela odvrniti agresijo jugoslovanske armade, dobro izhodišče za iskanje ustreznih rešitev. "Samo vojska, ki ima trdno oporišče in zavezništva v svojem ljudstvu, katerega vojaško izurjen del je, zmore biti v obrambi uspešna. Načinov tega usposabljanja je več. In izkušnjo s tem imamo."

Sistem mednarodnega prava in institucij skoraj nepopravljivo porušen

Kot je v govoru dejal Kučan, živimo v času velikih sprememb, ko je geslo, rojeno na ruševinah človečnosti in etike, "Nikdar več", postalo prazna parola. "Sistem mednarodnega prava in institucij, ki naj bi ga varovala, je grobo in skoraj nepopravljivo porušen, kot da ni več orodij, ki bi lahko uravnavala odnose. Zato se zdi, da odnose v svetu uravnava le še groba, brezobzirna moč. Tudi v Evropi."
A kljub temu ima Evropa učinkovito "varovalko miru" v skoraj pozabljeni Konferenci o evropski varnosti in sodelovanju, je spomnil Kučan. Kot je dejal, je ta nastala v času hladne vojne prav zato, da bi domislila varnostna zagotovila Evropejcem in preprečila spopad, ki bi lahko pripeljal do atomske vojne. "Prav zato je potrebno od vodilnih državnikov v Sloveniji in EU tudi danes zahtevati, da okrepijo in uporabijo mehanizme in orodja tako takratne Konference kot njenenaslednice Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi, da te mehanizmeposodobijo in se jih poslužujejo, ko iščejo rešitve za končanje vojne v Ukrajini."

"Prej ali slej se bo ta vojna končala," je poudaril Milan Kučan, ki ob tem svari, da je ne bo izgubila le Ukrajina, ki je vse bolj uničena država, temveč tudi Evropa. "Ker je nismo znali ali želeli preprečiti. Ker se nismo želeli vživeti v položaj obeh sovražno si stoječih držav, se povprašati po vzrokih za sovražnost in poiskati skupnih razvojnih poti v interesu vseh. In prej ali slej si bo treba odkrito priznati, da Evropa zdaj, po uveljavitvi Trumpovega razumevanja čezatlantskega zavezništva, plačuje davek za nepripravljenost urediti svoje odnose z Rusijo."

Evropa bo ostala soseda Rusije tudi po koncu vojne, je dejal. "Bo Rusija tudi potem največji varnostni izziv za Evropo, kot je zdaj slišati iz Bruslja in še nekaterih evropskih prestolnic, ali pa vendarle sosed, s katerim je treba imeti urejene odnose," se ob tem sprašuje Kučan. Kot je dodal, med Evropo in Rusijo ni nobenega oceana, tega pa se bo prej ali slej zavedala tudi Moskva, saj da tudi Rusija ne more živeti od vojn in nerealnih imperialnih ambicij.

"Zanj se je vredno boriti. Za mir"

"Mir v Evropi je velik porok miru v svetu. To je izziv, ki Evropo še čaka," je sporočil Kučan in dodal, da je ta izziv zdaj bolj aktualen kot kdaj koli prej. "Zahteven in občutljiv, a nujen. Zaradi miru in varnosti evropskih ljudi. Zaradi naše skupne prihodnosti." Kot je še dejal Kučan, ni nerazumno od vlad držav EU zahtevati, da prav zdaj razmislijo, kako vzpostaviti novo dolgoročno evropsko varnostno arhitekturo, ki bo izraz strateških interesov evropskih držav za njihovo aktivnejšo vlogo v urejanju teh odnosov in aktivnejšo vlogo v svetu.
"To je zahtevna naloga naše generacije in sedanje evropske politične elite. Neodgovorno bi bilo vse to nakopičeno tragično dediščino sovražnosti prepustiti našim naslednikom."

Nekdanji predsednik republike glede prihodnosti ni črnogled. "Vprašanje je le, koliko je odmaknjena, takšna, kot jo želimo." Spomnil je, da imamo Slovenci izkušnjo iz dveh svetovnih vojn in z vojno, "uperjeno zoper našo odločitev o življenju v svoji državi".

"Kot majhen narod na prepišju interesov velikih smo obstali, ker smo bili pogumni, ker smo vedeli, da branimo svoje in da tega namesto nas ne bo storil nihče drug. In ker smo razumeli, katera je prava stran zgodovine." Kot je poudaril, je bila ta vedno na strani sodelovanja, medsebojnega spoštovanja in skupnega razvoja ter nikoli na strani vojn, ki so nam bile vsiljene. "Prava stran je bila nastrani miru."

"Zanj se je vredno boriti. Zanj so se borili slovenski partizani. Za mir. Ko je mir, je možna prihodnost," je še zaključil Kučan in dodal, da ni razloga, da se zanj ne bi zavzemali tudi danes, kot so si zanjo prizadevali z uporom leta 1941 in 1991.