Ob svetovnem dnevu čebel svarila, da opraševalci vse bolj izgubljajo habitat

Po svetu danes praznujemo svetovni dan čebel. Ta letos v ospredje postavlja ključno vlogo opraševalcev pri obnovi ekosistemov, ohranjanju biotske raznovrstnosti ter prehranski varnosti. Organizaciji ZN za hrano in kmetijstvo je opozorila, da opraševalce vse bolj ogrožajo izguba habitatov. V Sloveniji in tujini se bodo zvrstili številni dogodki, povezani s čebelarstvom. Generalna skupščina ZN je 20. maj za svetovni dan čebel razglasila leta 2017 zahvaljujoč prizadevanjem Slovenije, prvič pa smo ga zaznamovali leta 2018.
Letošnji svetovni dan čebel poteka pod geslom Čebele navdihuje narava, da nas vse hranijo, s čimer v ospredje postavlja ključno vlogo čebel in drugih opraševalcev v agroživilskih sistemih ter zdravju ekosistemov našega planeta.
"Opraševalce vse bolj ogrožajo izguba habitatov, netrajnostne kmetijske prakse, podnebne spremembe in onesnaževanje. Njihov upad ogroža proizvodnjo hrane, povečuje stroške in poslabšuje prehransko negotovost, zlasti v skupnostih na podeželju," poudarjajo pri Organizaciji ZN za hrano in kmetijstvo (FAO).
Ob tem dodajajo, da je opraševanje bistvenega pomena za agroživilske sisteme, saj podpira proizvodnjo več kot 75 odstotkov svetovnih pridelkov. Poleg povečanja pridelka opraševalci izboljšujejo tudi kakovost in raznolikost hrane.
Na pomembno vlogo vseh opraševalcev, ne zgolj medonosnih čebel, pa opozarjajo na ministrstvu za naravne vire in prostor. Kot poudarjajo, je v to skupino vključenih več kot 200.000 prostoživečih živalskih vrst, vključno z metulji, pticami, netopirji in več kot 20.000 vrstami v naravi prisotnih čebel.

"Prizadevanja za ohranjanje opraševalcev prispevajo k drugim komponentam biotske raznovrstnosti, kar spodbuja ekosistemske storitve, kot so uravnavanje škodljivcev, rodovitnost tal ter izboljšanje stanja zraka in vode. Za trajnostne agroživilske sisteme je potreben celosten pristop, ki zagotavlja dolgoročno sobivanje kmetijskih praks. S preprostimi ukrepi, kot je manj košnje v sadovnjakih, lahko znatno izboljšamo razmere za prostoživeče opraševalce ter izboljšamo zdravje ekosistemov," so navedli.
Kot so še izpostavili, na ministrstvu skladno z globalnimi, evropskimi in nacionalnimi cilji za biotsko raznovrstnost do leta 2030 podpirajo številne ukrepe za izboljšanje habitatov opraševalcev na zavarovanih območjih in območjih Natura 2000, vključno z ozaveščanjem obiskovalcev in spodbujanjem naravi prijaznih praks.
Na Čebelarski zvezi Slovenije (ČZS) ob svetovnem dnevu pozivajo k takojšnjemu umiku ponaredkov medu s trga EU ter sprejetju konkretnih ukrepov za pomoč čebelarjem in zaščito potrošnikov. EU pa mora iz kmetijskih in okoljskih ukrepov zagotoviti tudi neposredna plačila za vsako čebeljo družino kot nadomestilo za brezplačni opraševalni servis, ki ga opravljajo čebele. "Samo letos je v Evropi čez zimo propadlo približno 50 odstotkov čebeljih družin. Če ne bo takojšne stimulacije v obliki finančne podpore čebelarjem za rejo čebel, nam grozi katastrofa tako na področju pridelave hrane kot ohranjanja biotske raznovrstnosti," je opozoril predsednik ČZS in Evropske čebelarske zveze (EČZ) Boštjan Noč.
Ob današnjem svetovnem dnevu čebel bodo v Sloveniji in po svetu potekali še drugi dogodki. V Ljubljani bo predsednica države Nataša Pirc Musar podelila nagrado zlata čebela, najvišjo državno nagrado na področju promocije, ohranjanja in raziskav čebel ter drugih opraševalcev.

Aktivnosti ob svetovnem dnevu izvajajo tudi na ministrstvu za zunanje in evropske zadeve. V partnerstvu s FAO bo Slovenija od danes do 22. maja organizirala tudi drugi mednarodni forum za ukrepanje na področju trajnostnega čebelarstva in opraševanja v Adis Abebi.
Dogodek, posvečen pomenu čebel in boju proti ponarejenemu medu, v prostorih Evropskega parlamenta v Bruslju organizira evropska poslanka iz Slovenije Zala Tomašič. Čebelarski muzej v Radovljici pa pripravlja dan odprtih vrat.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje