Obetajo se spremembe na področju poklicne mature. Katere?

Kot je pojasnil minister za vzgojo in izobraževanje Vinko Logaj, je temeljni cilj predlagane novele, da "vsem dijakom v času rednega izobraževanja zagotovimo doseganje ustreznega standarda znanja in kompetenc glede na njihove sposobnosti in njihovo odločitev za vstop na trg dela oziroma v nadaljnje izobraževanje".

Po predlogu bi dijakom omogočili pristop k poklicni maturi iz štirih ali petih predmetov. Peti predmet so lahko sicer dijaki opravljali že doslej, a ni bilo sistemsko zagotovljenih priprav in pogosto tudi ne izvedbe internega dela, po predlogu pa bodo dijaki deležni ustreznih priprav, je pojasnil.

Z opravljeno poklicno maturo iz petih predmetov bodo pridobili strokovno izobrazbo in hkrati imeli možnost izobraževanja na univerzitetnih in enovitih magistrskih programih. Dosedanja poklicna matura iz štirih predmetov pa po njegovih zagotovilih ostaja nespremenjena.

Druga bistvena sprememba zakona se po ministrovih besedah nanaša na ukinitev zimskega roka poklicne mature, v katerem maturo prvič opravlja le približno dva odstotka kandidatov.

Prav tako se s predlogom izenačuje možnost kandidatov, ki opravljajo poklicno in splošno maturo v dveh delih, in sicer bi lahko tudi kandidati, ki opravljajo poklicno maturo v dveh delih v dveh zaporednih izpitnih rokih, popravljali negativno oceno ali izboljševali oceno predmeta, ki so ga opravljali v prvem delu, je pojasnil Logaj.

Po besedah Katarine Štravs (Svoboda) predlog predstavlja premišljeno in strokovno utemeljeno nadgradnjo obstoječega sistema zaključevanja srednješolskega izobraževanja.

Možnost opravljanja poklicne mature s petimi predmeti, pri čemer se bodo trije splošnoizobraževalni predmeti opravljali na ravni splošne mature in se bodo kandidati lahko vpisali na univerzitetne in enovite magistrske študijske programe, je po njenih besedah "pomemben korak k večji dostopnosti in pravičnosti visokošolskega izobraževanja".

Damijan Bezjak Zrim (SD) je opozoril, da je po sedanji ureditvi odgovornost za pripravo na peti predmet poklicne mature v celoti na plečih dijaka. Ker število dijakov s petim predmetom na poklicni maturi narašča, se gimnazije vse pogosteje soočajo s težavami pri vključevanju dijakov srednjih strokovnih šol v pouk posameznih predmetov, je dejal.

Visoka stopnja neuspeha med dijaki srednjih strokovnih šol pa po njegovih besedah jasno kaže na neenake možnosti za uspeh na maturi v primerjavi z gimnazijci.

Tudi v Levici predlog novele podpirajo, a je njihova poslanka Tatjana Greif opozorila, da lahko določbe vodijo v neenako obravnavo, če fakultete onemogočajo vpis s poklicno maturo.

V predlaganem besedilu bi zato v Levici še vedno želeli črtati besedilo, ki določa, da dijaki dokazujejo usposobljenost za tiste univerzitetne in enovite magistrske študije, "ki vpis s poklicno maturo s petimi predmeti omogočajo v svojih študijskih programih". To so sicer predlagali s predlogom dopolnila v obravnavi na odboru, ki pa ni bil sprejet.

V opozicijskih poslanskih skupinah pa so do predloga kritični. Po opozorilih Francija Kepe (SDS) bodo imele manjše srednje strokovne šole s takšno izvedbo mature kar nekaj težav, potrebnih bo več učiteljev.

Ob tem pa predlagatelj navaja, da ne bo finančnih posledic, je dodal. Po njegovih besedah se s predlogom krepi vloga srednjih šol kot selektorja za vstop na univerze, s čimer se še bolj v ospredje postavlja učenje za točke. "Fleksibilen, kakovosten in učinkovit šolski sistem prav gotovo ni povezan z nabiranjem točk," je poudaril.

Kepa je bil kritičen tudi do ukinitve zimskega roka poklicne mature, saj da se lahko dijak z opravljeno poklicno maturo zaposli, kar pa mu bo sedaj od septembra do junija onemogočeno. Štravs pa je v zvezi s tem izpostavila, da organizacija tega roka pomeni nesorazmerno obremenitev za šole in maturitetne komisije ter povzroča dodatne stroške, medtem ko ne prinaša primerljivih koristi za dijake.

Po besedah Ive Dimic (NSi) predlog novele prinaša "nepremišljene in škodljive spremembe", ki so bile predlagane brez kadrovske in organizacijske analize. Rešitev, po kateri bi se dijakom, ki ne uspejo pri splošni maturi iz angleščine ali matematike, samodejno priznala poklicna matura, po mnenju Dimic pomeni podcenjevanje strokovnega znanja. Kot je dejala, zakon preveč neposredno vsiljuje gimnazijski model v srednje strokovno izobraževanje, s čimer se strokovni predmeti potiskajo v ozadje, posledica pa bo zniževanje strokovne usposobljenosti dijakov.

Predlagano novelo podpirata tudi poslanca poslanske skupine italijanske in madžarske narodne skupnosti. Ob tem pa je Ferenc Horvath opozoril, da so bili na ministrstvu za vzgojo in izobraževanje zadržani do predloga, da bi bila lahko madžarščina na dvojezičnem območju obravnavana in razumljena kot tuji jezik.

Poslanci bodo o vloženem dopolnilu in predlogu novele glasovali v sredo.