
Ljubljanski potniški promet je pred kratkim dobil nov avtobus, ki vozi na biometan. Preverili smo, od kod prihaja to gorivo in kako okolju prijazno je.
"Vozim na biometan – še en korak k bolj zeleni Ljubljani," je zapisano na mestnem avtobusu, ki je pred kratkim začel voziti po Ljubljani. Kot so sporočili iz Ljubljanskega potniškega prometa (LPP), gre za prvi avtobus s pogonom na 100-odstotni biometan. LPP ima v voznem parku še več avtobusov na metan – tudi v teh bodo energent kmalu zamenjali z obnovljivim biometanom, so napovedali.
Kaj je biometan?
Metan (CH₄) je brezbarven plin brez vonja in glavni sestavni del zemeljskega plina (ta običajno vsebuje več kot 90 odstotkov metana).
V prometu se metan uporablja kot gorivo za avtomobile, avtobuse in tovornjake, ki imajo posebne motorje, ki delujejo na ta energent. Več takih avtobusov ima tudi LPP, zdaj pa je podjetje skupaj z Energetiko Ljubljana uvedlo prvi mestni avtobus s pogonom na 100-odstotni biometan.
Od kod prihaja in kako ga ločimo od "navadnega" metana, smo vprašali LPP. Kot so nam pojasnili, je biometan pridobljen iz bioloških odpadkov, njegovo poreklo pa Nizozemska.
Toda to ne pomeni, da ljubljanske avtobuse dejansko poganja biometan, ki so ga pridobili v nizozemski bioplinarni, ampak gre za matematični preračun. Metan (zemeljski plin) je fosilno gorivo, biometan pa obnovljiv vir. V avtobus načrpajo metan iz plinovoda, biometan pa zakupijo.

Kot so pojasnili v občinskih podjetjih, je sistem določanja izvora energenta enak kot pri električni energiji iz obnovljivih virov.
"Biometan se vtiska v omrežje zemeljskega plina, količine pa se spremljajo bilančno. Tako kot pri električni energiji, kjer je v omrežju mešanica električne energije, proizvedene iz fosilnih in obnovljivih virov, tudi tukaj fizično ni mogoče zagotoviti, da bo točno določena molekula biometana prišla do končnega uporabnika," so pojasnili in dodali, da je pomembno, da od proizvajalca zakupijo določeno količino biometana, ki se vtisne v plinsko omrežje. "Mi iz omrežja nato bilančno odvzamemo natančno enako količino plina in jo obravnavamo kot obnovljivi vir – biometan. Dokazilo za to predstavlja certifikat o izvoru, ki ga izda za to akreditiran organ," so navedli pri LPP in Enegetiki Ljubljana.
Ob tem so izpostavili, da je "infrastrukturno nemogoče zagotoviti, da bi vtisnjeni biometan v celoti prispel do našega avtobusa". Kot so pojasnili, bi to zahtevalo vzpostavitev ločenega sistema z ločenimi zalogovniki, ločeno polnilnico ter prevoz biometana v tlačnih posodah s tovornjaki – kar bi pomenilo nesorazmerno velika vlaganja in kompleksnost. V praksi se zato uporablja bilančni sistem, ki je uveljavljen tudi v drugih državah in velja za standard pri trgovanju z obnovljivimi viri energije.
"Tudi po vzpostavitvi točke za vtiskovanje slovenskega biometana – kar je trenutno v teku – bo sistem enak: vtiskovanje in odvzem se bosta še naprej izravnavala bilančno, za transport energenta pa se bo uporabila obstoječa infrastruktura," so dodali.
Je bioplin okolju prijazen?
V bioplinarnah plin nastaja pri razgradnji organskih materialov, kot so ostanki hrane, ostanki iz kmetijstva in klavnic ter biološki odpadki. Te snovi v okolju brez kisika v bioplinarni razgrajujejo mikroorganizmi, pri čemer proizvajajo bioplin. Ta običajno vsebuje od 50 do 70 odstotkov metana. Bioplin v nadaljnjem postopku prečistijo in metan izločijo.
Pri tem, kako okolju in ljudem prijazen je bioplin, je ključno, iz česa je narejen. Plin, narejen iz odpadkov, je okoljsko sprejemljiv. Pri razgradnji odpadkov nastali metan je namreč močan toplogredni plin, zato ga je bolje "ujeti" v bioplinarni, kot izpustiti v ozračje. Kot opozarjajo okoljevarstveniki, pa je sporno, da v nekaterih evropskih državah, predvsem v Nemčiji, v bioplinarnah uporabljajo koruzo. Namesto da bi bila ta namenjena prehrani ljudi ali živali, jo porabijo za proizvodnjo energije.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje