Poslanci si želijo izobraževanja o tem, kako prepoznati tuje vohune

Poslanci so s 56 glasovi za in enim vzdržanim potrdili sklepe, ki jih je ob obravnavi lanskega poročila predlagal Knovs. Tako bo DZ vladi med drugim predlagal preučitev zakonodajnih možnosti na področju terorizma in izvajanja prikritih preiskovalnih ukrepov. V razpravi so se med opozicijo in koalicijo zvrstili očitki o izdaji tajnih podatkov.

Poslanci so se s poročilom komisije DZ za nadzor obveščevalnih in varnostnih služb (Knovs) seznanili na tajnem delu seje. O predlaganih sklepih komisije pa so glasovali javno. Tako bo DZ vladi predlagal, da preuči možnost priprave zakonodaje, ki bo na celovit način uredila področje odkrivanja in preprečevanja terorizma.

Prav tako bo vladi priporočil, da preuči pravno ureditev na področju izvajanja prikritih preiskovalnih ukrepov in o svojih ugotovitvah seznani DZ. Po potrebi naj vlada pripravi ustrezne normativne spremembe, ki bi policiji omogočale učinkovitejše odkrivanje in preiskovanje najzahtevnejših oblik kriminalitete. DZ si bo prizadeval, da bo poslankam in poslancem omogočil izobraževanje glede nevarnosti potencialnih stikov s tujimi obveščevalno-varnostnimi službami.

Predlagane sklepe je potrdilo 56 od 57 prisotnih poslancev. Vzdržan je bil nepovezani poslanec Miha Kordiš, poslanci SDS pa niso glasovali.

GPU v nekaterih primerih neodzivna

V delu poročila, ki je dostopen javnosti, so člani Knovsa ocenili, da so nadzorovane službe v večjem delu korektno sodelovale s komisijo ter ji s tem omogočile, da neovirano izpolnjuje svoje zakonsko določene pristojnosti. Ob tem pa komisija ocenjuje, da je bila Generalna policijska uprava (GPU) v letu 2024 pri posredovanju dokumentacije v nekaterih primerih neodzivna. Kot je pojasnil predsednik Knovsa Janez Žakelj (NSi), predvsem glede nepravilnosti pri delovanju centra za varovanje in zaščito.

Komisija je izrazila tudi zaskrbljenost glede učinkovitosti, pravočasnosti in doslednosti izvajanja notranjih mehanizmov nadzora nad policijo. Ker Knovs pri tem nima pristojnosti, je odboru DZ za notranje zadeve, javno upravo in lokalno samoupravo predlagal, da preuči potrebo po spremembi ureditve mehanizmov notranjega nadzora nad policijo. Predsednica odbora DZ za notranje zadeve Tereza Novak (Svoboda) je predlog za sklic sejo odbora zavrnila. Kot je pojasnila danes, bi po njenem mnenju šlo "za nepotrebno in škodljivo politično vplivanje na odločitve organov".

Žakelj je izpostavil, da center za varovanje in zaščito deluje slabo, kar po njegovi oceni dokazuje tudi odločitev predsednika vlade Roberta Goloba o lastnem varovanju in nedavna zahteva predsednice države Nataše Pirc Musar, da se tudi njeno varovanje izvaja neodvisno od centra. Opozoril je tudi na problem vodenja notranjega ministrstva in policije. Odbor DZ za notranje zadeve pa je pristojen, da s strokovnjaki razpravlja o delu policije, da se varovanje in zaščita za vse izboljša, je dodal.

Področje odkrivanja terorizma ni zadostno urejeno

Knovs v poročili izpostavlja tudi, da jih je nadzorovana služba opozorila, da področje odkrivanja in preprečevanja terorizma trenutno v Sloveniji ni zadostno urejeno. Zato menijo, da bi bilo to pomanjkljivost smiselno nasloviti v najkrajšem možnem času.

Komisija tudi ugotavlja, da kljub sklepu, s katerim je DZ v okviru obravnave poročila o delu Knovsa za leti 2022 in 2023 aprila 2024 predlagal vladi, da celostno preuči in spremeni pravno ureditev področja izvajanja prikritih preiskovalnih ukrepov, vlada pa tega ni storila.

Opozorili so tudi na zavedanje o nevarnosti delovanja tujih obveščevalnih in varnostnih služb v Sloveniji, zato je Žakelj poslance in strokovne službe DZ pozval, da pristopijo k možnosti izobraževanja na tem področju. "Nenazadnje pa z večjimi pooblastili policije in drugih obveščevalno-varnostnih služb tudi Knovs potrebuje večja pooblastila in boljšo zakonodajo na področju nadzora vseh teh služb," je sklenil.

Poslanec Svobode Aleš Rezar je Žaklju očital "hlastanje za večjimi pooblastili", a bi večja pooblastila Knovsa po njegovem mnenju pomenila ogrožanje nacionalne varnosti. Ob tem je spomnil na preverjanje morebitnih prisluhov v zadevi Dars, "kjer so bili na seznamu vidni člani iz vrst NSi in zapletanje predsednika komisije pri pojasnjevanju pridobitve tega seznama", zaradi česar so nekateri člani NSi v predkazenskem postopku.

Tudi poslanec Svobode Teodor Uranič, sicer član Knovsa, je dejal, da nad komisijo bdi senca dvoma zaradi afere Dars in nenapovedanega obiska na GPU. Koalicijski člani Knovsa imajo zato "slab občutek" in upa, da se bo izkazalo, da se Knovs ne zlorablja za politične namene.

Žakelj je zatrdil, da gre pri predkazenskem postopku za političen obračun z NSi.

Žakelj je Rezarju očital tudi, da je kot predsednik preiskovalne komisije DZ, ki preiskuje sume političnega vmešavanja v delo policije, izdal tajne podatke javnosti, preden je Slovenska obveščevalno-varnostna agencija iz njih umaknila stopnjo tajnosti. Zato pričakuje, da bo policija ukrepala v skladu s pooblastili.

Rezar je odvrnil, da se veseli soočenja s preiskovalnimi organi. "Imam namreč v posesti dokaz, da ste prav vi, gospod Žakelj, izdali tajni podatek," je dodal.

Žakelj je Rezarja nato pozval, naj zoper njega vloži kazensko ovadbo.