Predsednica bi večje vladno letalo, premier Golob bo še naprej najemal zasebna

Vlada v sklopu povečevanja obrambnih izdatkov razmišlja tudi o nakupu novega vladnega letala. Kot je nedavno poudaril obrambni minister Borut Sajovic, bi se falconu, ki ga je leta 2001 za 33 milijonov evrov kupila vlada Janeza Drnovška, v prihodnosti lahko pridružilo letalo podobnega tipa.

Idejo o nakupu novega vladnega letala je minister Sajovic utemeljil z besedami, da se falconu "nabirajo leta" in da je star že več kot 20 let. Novega letala po njegovih navedbah ni v resoluciji, s katerim želi vlada izdatke za obrambo še letos dvigniti na dva odstotka, do leta 2030 pa postopno na tri odstotke BDP.

A je Sajovic ob tem izrazil prepričanje, da bo premier Robert Golob novo vladno letalo v naslednjem mandatu uvrstil v srednjeročni obrambni program. Falcon se namreč ne uporablja le za službene poti predstavnikov državnega vrha, ampak tudi za druge namene, kot so prevozi organov in tkiv za presaditev ter vip-prevozi na podlagi dvostranskih sporazumov s članicami EU in Nata. To pa pomeni, da bi novo letalo v obrambne izdatke lahko vključili kot investicijo za dvojno uporabo.

Mors: V tem mandatu trenutno ne načrtujemo nakupa novega vladnega letala

Na obrambno ministrstvo smo se obrnili z vprašanjem, zakaj Slovenija potrebuje še eno vladno letalo. Odgovorili so nam, da je "za nemoteno zagotavljanje letov uporabnikov vladnega letala in zagotavljanje drugih nalog vsekakor dobro imeti na voljo vsaj še eno zmogljivost".

"V letalstvu velja pravilo, da je treba imeti na razpolago več zmogljivosti, ko je ena operativna, druga pa je v rezervi ali na rednem vzdrževanju," so poudarili. Ob tem so navedli, da nakup drugega vladnega letala v tem mandatu trenutno ni v načrtu in da v zvezi s tem niso bile narejene analize stroškov nakupa in uporabe.

Je pa že zdaj jasno, da bi takšna investicija slovenske davkoplačevalce stala več deset milijonov evrov. Za primerjavo, srbska vlada je po poročanju tamkajšnjih medijev za novo letalo falcon 6x srbskega predsednika Aleksandra Vučića odštela 47 milijonov evrov, resda pa gre za čezoceansko letalo, zato je znesek višji.

Do razmišljanj o nakupu drugega vladnega letala prihaja po tem, ko je bil falcon od konca januarja zaradi udara strele več kot dva meseca na popravilu v Švici. Mors smo zaprosili za podatke, kolikokrat je bilo letalo letos v zraku in koliko je stalo popravilo zaradi udara strele, a nam jih niso posredovali. Kot so pojasnili, s temi podatki zaenkrat še ne razpolagajo.

Falcon se je v Slovenijo vrnil sredi aprila. Z njim sta na pogreb papeža Frančiška v Rim letela predsednica republike Nataša Pirc Musar in njen soprog Aleš Musar. Premier Golob in njegova partnerka Tina Gaber, ki sta se prav tako udeležila Frančiškovega pogreba, pa sta se v Rim odpravila z redno letalsko linijo iz Trsta. V kabinetu predsednika vlade pojasnjujejo, da sta Golob in Pirc Musar v Rim potovala ločeno zaradi različnih urnikov in protokolarnih obveznosti. "Drugih razlogov za ločeno potovanje ni," so dodali.

Urad predsednice: Smotrno bi bilo razmisliti o nekoliko večjem letalu

Kot je znano, imata predsednica republike in predsednica državnega zbora pri uporabi falcona prednost pred predsednikom vlade. Na vprašanje N1, ali premier Golob podpira idejo o nakupu dodatnega vladnega letala, v njegovem kabinetu niso konkretno odgovorili. Podobno kot na Morsu so poudarili samo, da takšen nakup v tem mandatu ni predviden.

Predsednica države namero vlade o nakupu še enega vladnega letala podpira. Kot so navedli v njenem uradu, je Nataša Pirc Musar v javnosti že izpostavila, da država potrebuje še eno vladno letalo. "Odločitev o izbiri je stvar vlade, bi bilo pa smotrno razmisliti o nekoliko večjem letalu, kot ga imamo sedaj, da bi lahko, tako kot to počnejo tuje države, na uradne obiske v tujino skupaj s predstavniki države potovali tudi člani gospodarskih delegacij in predstavniki medijev. Kot primer takšnih praks lahko navedemo Slovaško, Češko in Madžarsko," so poudarili.

Slovenija namreč nima tako imenovanega vip vladnega letala, s katerim bi lahko pripeljali večje število ljudi. S falconom lahko namreč potuje samo deset potnikov. V predsedničinem uradu so še opozorili, da v primeru nenadne okvare vladnega letala nakup letalskih vozovnic v zadnjem trenutku predstavlja "znaten finančni odliv, zaradi neugodnih letalskih povezav pa je lahko ogrožen tudi več mesecev vnaprej dogovorjeni program".

Dolg seznam politikov, ki jih je falcon pustil na cedilu

Seznam politikov, ki jih je falcon v zadnjih letih pustil na cedilu, je dolg. Težave je imela tudi Pirc Musar, ki se je z vladnim letalom maja 2023 odpravila v London na kronanje britanskega kralja Karla III., v Slovenijo pa se je zaradi okvare falcona nato vrnila s pomočjo slovaškega vladnega letala. Na Morsu so takrat pojasnili, da je falcon utrpel poškodbe, ko je po pristanku predsednice v Londonu odletel proti Stockholmu in zašel v nevihtni oblak.

Zaradi tehnične okvare marca 2023 s falconom na zasedanje notranjih ministrov EU v Bruslju ni mogel odleteti notranji minister Boštjan Poklukar. Dva meseca pozneje pa zaradi napake na motorju na zasedanje v Bruselj ni mogel odpotovati takratni minister za obrambo Marjan Šarec.

Vladno letalo se je pokvarilo tudi junija lani ob obisku premierja Goloba v Bruslju. Predsednika vlade, ki bi moral iz Bruslja s falconom odleteti v Pariz, je iz zagate takrat rešil francoski predsednik Emmanuel Macron, ki mu je ponudil prevoz s svojim letalom. Po navedbah Morsa je na falconu takrat prišlo do manjše tehnične napake.

Številna popravila falcona in visoki stroški uporabe spartana

Na Morsu pojasnjujejo, da je bil falcon lani na servisu 36 dni, od tega 21 dni zaradi rednega pregleda. To je precej manj kot v primerjavi z letom 2023, ko je bilo letalo na servisu 152 dni, od tega 122 dni zaradi nadgradnje avionike in rednega letnega pregleda. Letalo je bilo lani na popravilu enajstkrat, leta 2023 pa 14-krat.

Skupni stroški za uporabo falcona so lani znašali 2,9 milijona evrov, od tega je šla za vzdrževanje letala slaba polovica oziroma 1,3 milijona evrov. Leto dni pred tem so stroški uporabe letala nanesli 4,2 milijona evrov, od tega je šlo za vzdrževanje in posodobitve okoli 3,4 milijona evrov.

V skladu s sklepom vlade najvišji predstavniki države v času neplovnosti falcona za službene poti v tujino lahko uporabljajo tudi vojaški letali turbolet in spartan, če ju v tem času za opravljanje svojih nalog ne potrebuje Slovenska vojska. A se je v praksi že pokazalo, da takšna rešitev ni najbolj optimalna.

Predsednica države bi morala namreč konec lanskega julija, ko je bil preostali del flote na servisu, na odprtje olimpijskih iger v Parizu odpotovati s spartanom, a se za to na koncu ni odločila. Razlog so bili visoki stroški poleta v Francijo in nazaj v Slovenijo, ki naj bi znašali okoli 60.000 evrov. Pirc Musar je nato tako kot premier Golob v Pariz odletela z redno letalsko linijo.

Na Morsu pojasnjujejo, da se spartan lahko izjemoma uporabi za protokolarne namene za potrebe prevoza predsednice republike, predsednice državnega zbora ter predsednika vlade, a se to "predhodno uskladi glede na smotrnost porabe". Cena za uro leta s spartanom znaša 6.063 evrov z DDV, medtem ko ura poleta s falconom stane 4.915, s turboletom pa 1.889 evrov.

Golobov kabinet za zasebna letala porabil okoli 133 tisoč evrov

V kabinetu predsednika vlade v primeru zasedenosti ali prizemljenosti falcona za službene poti poleg rednih linij najemajo tudi zasebna letala. Premierjev kabinet je imel na podlagi javnega naročila doslej sklenjena okvirna sporazuma za najem poslovnega letala s posadko s podjetjema Janez let in Flycom Aviation.

Omenjena ponudnika sta se prijavila tudi na nov razpis premierjevega kabineta za najem letal s posadko, ki se je iztekel v torek. Razpis še ni zaključen, saj sta po navedbah premierjevega kabineta obe ponudbi trenutno še v fazi strokovnega pregleda.

Golobov kabinet je za najem poslovnih letal za 14 službenih poti doslej porabil 214.790 evrov. Dejanski znesek je zaradi povračila stroškov štirih službenih poti v Bruselj sicer nižji in znaša 132.600 evrov, so dodali v premierjevem kabinetu.

V uradu predsednice republike v primeru okvare falcona ne najemajo zasebnih letal s posadko. Kot so navedli, Nataša Pirc Musar v takšnih primerih leti z rednimi linijami ali pa s katerim od tujih državnikov. Večkrat je tako letela skupaj z bivšo slovaško predsednico Zuzano Čaputovo, pa tudi s hrvaškim predsednikom Zoranom Milanovićem.

Klakočar Zupančič se ni odpovedala falconu, z vladnim letalom leteli tudi vrhovni sodniki

Poleg predsednice republike in predsednika vlade so s falconom lani največkrat leteli ministri. Na seznamu potnikov pa lahko znova najdemo tudi predsednico državnega zbora Urško Klakočar Zupančič, ki je pred časom dejala, da se je falconu zaradi "medijskega pogroma" odpovedala. Klakočar Zupančič se je na udaru kritik znašla, ko je prvega januarja 2023 s falconom odletela na novoletni koncert na Dunaj.

A predsednica DZ si je premislila in znova uporablja vladno letalo. Lani je z njim tako letela v Pariz, Prištino, Alžir in na Majorko. V primerih, ko falcon ni bil na voljo in ko izbira drugega prevoznega sredstva ni mogoča ali racionalna, pa Klakočar Zupančič potuje v ekonomskem razredu rednih letalskih linij, kar je popolnoma "ustaljena in sprejemljiva praksa", pravijo v njenem kabinetu. Oceno o tem, ali Slovenija potrebuje novo večnamensko letalo, pa Klakočar Zupančič prepušča strokovnjakom s tega področja.

Iz podatkov o poletih je razvidno, da je falcon 15. in 17. septembra lani dvakrat letelo na relaciji med Ljubljano in Strasbourgom. Naročnik letov je bilo vrhovno sodišče. Kot so pojasnili na vrhovnem sodišču, se je številčna delegacija vrhovnih sodnikov in sodnic, ki jo je vodil predsednik vrhovnega sodišča Miodrag Đorđević 16. septembra lani v Strasbourgu udeležila delovnega srečanja s sodniki Evropskega sodišča za človekove pravice.

"Šlo je za delovni sestanek z izmenjavo mnenj," so navedli. Ob tem so dodali, da je predsednik vrhovnega sodišča upravičen do uporabe vladnega letala, zaradi številčnosti delegacije pa je bila za vse udeležence najbolj ekonomična uporaba vladnega letala.