Šef Nata govoril s premierjem Golobom: Toplo pozdravljam napoved

Generalni sekretar zveze Nata Mark Rutte je pozdravil odločitev vlade za povečanje obrambnih izdatkov.

"Odličen pogovor s predsednikom slovenske vlade Robertom Golobom. Toplo pozdravljam napoved, da bo vlada letos obrambne izdatke dvignila na dva odstotka, nato pa jih bo še povečala. Večje naložbe v obrambo so prednostna naloga Nata – da bodo naši ljudje varni, naše države pa varne," je zapisal na družbenem omrežju X po pogovoru s slovenskim premierjem.

Golob je na omrežju X pogovor z Ruttejem označil za odličnega. Dodal je, da je generalnega sekretarja Nata seznanil z načrti za krepitev slovenskih oboroženih sil, tudi s povečanjem aktivne rezerve na načelih teritorialne obrambe.

Kot so v četrtek sporočili iz kabineta predsednika vlade, bo Slovenija že letos za obrambno in varnostno politiko namenila dva odstotka BDP. Izdatke bodo do leta 2030 postopoma povečevali, in sicer do treh odstotkov BDP.

Premier je v četrtek poudaril, da je treba obrambno in varnostno politiko razširiti. Pojasnil je, da bodo vlagali v projekte tako imenovane dvojne rabe in krepili sile vojske. Dejal je še, da zaradi dviga obrambnih sredstev niso predvideni nobeni rezi v proračun, morebitne dodatne stroške pa bodo financirali z zadolževanjem.

Voditelji članic zveze Nato so se sicer že na vrhu leta 2014 dogovorili, da bodo članice zavezništva za obrambo namenile najmanj dva odstotka bruto domačega proizvoda.

Slovenija na repu po obrambnih izdatkih

Kot kažejo ocene v nedavno objavljenem letnem poročilu zavezništva, jih je od 32 držav članic lani ta cilj doseglo 22. To je znatno več kot leta 2023, ko je cilj doseglo le 11 članic Nata. Slovenija je lani na letni ravni povišala obrambne izdatke z 1,32 na 1,37 odstotka BDP in je na repu med članicami po obrambnih izdatkih. Manj so porabile le Španija (1,24), Belgija (1,29) in Luksemburg (1,30).

Rutte je v začetku leta ocenil, da bodo članice zavezništva za obrambo verjetno morale namenjati več kot tri odstotke BDP letno. To je dejal v luči pozivov ameriškega predsednika Donalda Trumpa, ki je v preteklih mesecih večkrat opozoril, da bi morale zaveznice v Natu povečati izdatke za obrambo na pet odstotkov BDP, in posvaril, da bi lahko ZDA zavrnile pomoč pri zaščiti držav, ki ne namenjajo dovolj sredstev za lastno obrambo.

V tej luči gre pričakovati, da se bodo članice na junijskem vrhu Nata v Haagu zavezale k dodatni krepitvi obrambnih izdatkov.