Sivi trg in vzporedno financiranje: kaj pravi ministrstvo za kulturo?

avtor:

Sarah Neubauer

06. jun 2025. 05:20

11:38

| Slovenija

komentarjev

Deli

Samozaposlenim v kulturi, katerih delo strokovna komisija oceni kot izjemno, država plačuje prispevke za zdravstveno in pokojninsko zavarovanje. Da bi pravico obdržali, pa letno ne smejo zaslužiti več kot dobrih 21 tisoč evrov, kolikor znaša cenzus. Iz kulturniških krogov je slišati opozorila, da ureditev spodbuja sivo ekonomijo, opozarjajo pa tudi na primere vzporednih zaslužkov. Na kulturnem ministrstvu pripravljajo zakonodajne spremembe.

Trenutno je v Sloveniji 3.075 samozaposlenih v kulturi, od katerih jih ima 2.195 pravico do plačila prispevkov za zdravstveno in pokojninsko zavarovanje iz državnega proračuna. Da pridobi to pravico, mora umetnik dokazati, da je njegovo delo po obsegu in kakovosti v strokovni in širši javnosti ovrednoteno kot izjemno, kar oceni strokovna komisija.

Minimalni prispevki za zdravstveno in pokojninsko zavarovanje znašajo skoraj 600 evrov na mesec, tako da plačilo iz proračuna za kulturnike pomeni veliko olajšanje. Toda pravico lahko obdržijo zgolj, če ne presežejo cenzusa, ki je določen na podlagi povprečne bruto plače za 36. plačni razred v javnem sektorju za pretekla tri leta, preračunan na letno raven, trenutno je to 21.699,68 evra.

Če samozaposleni s svojim delom, na primer prodajo umetnin ali glasbenimi nastopi zaslužijo več, jim plačilo prispevkov ne pripada več. Če so bili ti že plačani, pa jih morajo vrniti.

To po mnenju nekaterih spodbuja sivo ekonomijo in vzporedni sistem, v katerem imajo samozaposleni v kulturi poleg tega statusa odprto še podjetje, zavod ali društvo. Prek teh omejitve zaslužka oziroma cenzusa ni. Ne le to, nekateri od teh podjetij, zavodov in društev so dobili tudi denar na razpisih ministrstva za kulturo (MK), ki v njihov cenzus ni štel.

Na ministrstvu za kulturo, ki ga vodi koordinatorica Levice Asta Vrečko, pravijo, da za vsa javna sredstva velja stroga prepoved dvojnega financiranja, izpolnjevanje obveznosti in porabo prejetih sredstev pa ministrstvo nadzira.

Prenizek cenzus?

"Morebitno preseganje cenzusa MK preverja vsako leto posebej, in sicer na podlagi podatkov o dohodkih samozaposlenih, ki jih za ta namen pridobi od Finančne uprave RS (Furs)," so pojasnili na ministrstvu.

"Dohodkovni cenzus je v skladu z zakonodajo prag dohodkov, ki razmejuje samozaposlene na tiste, ki jim dohodkovni položaj zagotavlja normalne pogoje za delo in si prispevke lahko plačujejo sami, in tiste, ki jim država ob pogoju, da vsakih pet let izkažejo izjemnost in kakovost svojega dela, omogoči pravico do državnega plačila prispevkov za socialno varnost. Če cenzus torej presegajo ali ne izkažejo izjemnosti svojega dela, si morajo prispevke plačati sami," so razložili.

Kot pravijo nekateri naši sogovorniki, cenzus potiska umetnike v sivo ekonomijo. "Na trgu obstajajo likovni umetniki, ki se ne spomnijo, kdaj so nazadnje izdali račun za prodajo umetnine," trdi eden od njih. Na MK dodajajo, da je nadzor nad morebitnimi nepravilnostmi pri finančnem poslovanju v pristojnosti Fursa.

asta vrečko — Foto: Žiga Živulović, Bobo

Sumi nepravilnosti?

Po besedah naših sogovornikov nekateri samozaposleni v kulturi izkoriščajo pomanjkljivosti v zakonodaji: da ne bi presegli cenzusa, namreč vzporedno poleg statusa samozaposlenega v kulturi isto kulturno dejavnost opravljajo še prek podjetja, zavoda ali društva, katerega (so)lastniki ali direktorji so. Ti zaslužki se ne štejejo v cenzus.

Ne le to. Nekateri od teh podjetij, zavodov ali društev sodelujejo na razpisih in dobivajo državna sredstva, tudi od MK. "S tem ima samozaposleni v kulturi z dovoljenjem MK omogočen obvod, da lahko na zavod ali društvo prejme več sto tisoč evrov javnega denarja in nikoli ne preseže cenzusa," pravi naš sogovornik. "Peščica samozaposlenih v kulturi izkorišča sistem ter leta in leta prejema večino denarja, namenjenega za kulturo, medtem ko nekateri nikakor ne morejo dobiti javnega financiranja. To ni pošteno do večine ostalih samozaposlenih v kulturi, ki jim ministrstvo s cenzusom omejuje normalno poslovanje, povečuje sivo ekonomijo in uničuje zasebni umetniški trg," je prepričan.

Kakšne zakonske omejitve torej veljajo za kulturnike, ki jim država plačuje prispevke, glede poslovanja prek zavodov, društev in podjetij?

Na MK pojasnjujejo, da zakon o uresničevanju javnega interesa za kulturo (ZUJIK) samozaposlenim v kulturi prepoveduje zaposlovanje drugih oseb, kar jih pomembno razlikuje od samostojnih podjetnikov. Ne vsebuje pa določb, ki bi samozaposlenim preprečevale delovanje v zavodih, društvih ali podobnih organizacijah, kar je enaka ureditev, kot velja tudi za druge zaposlene. Te aktivnosti pa pri samozaposlenih vplivajo na doseganje dohodkovnega cenzusa, če iz njih izvirajo dohodki, opredeljeni v omenjeni uredbi o samozaposlenih v kulturi. Ta določa, da se pri ugotavljanju dohodkovnega cenzusa za posamezno leto upoštevajo zneski dohodkov "iz naslova delovnih štipendij in kulturnih žepnin ministrstva, javne agencije za knjigo, delovnih štipendij iz naslova knjižničnega nadomestila ter drugih primerljivih umetniških štipendij, ter dohodki iz naslova nagrad na področju kulture".

Prepoved dvojnega financiranja

Iz javno dostopnih podatkov Ajpesa so razvidni nekateri primeri kulturnikov, ki prek statusa niso dosegali cenzusa, vzporedno pa so imeli odprto podjetje, ki je od MK in drugih državnih institucij dobilo več kot 150.000 evrov. Ministrstvo smo vprašali, ali je to dopustno ali gre za izigravanje sistema.

"Za vsa javna sredstva velja stroga prepoved dvojnega financiranja, kar je zapisano v vsakem razpisu in pozivu," odgovarjajo na MK. Sredstva, ki jih od MK prejmejo prijavitelji na javnih razpisih ali javnih pozivih, "morajo biti dosledno uporabljena izključno za namen, opredeljen v javnem razpisu oziroma pozivu ter pogodbi, ki jo s posameznim izbranim prijaviteljem sklene MK. Ta sredstva je torej mogoče uporabiti le za plačilo stroškov, ki so povezani z izvedbo prijavljenega kulturnega projekta ali programa. Izpolnjevanje obveznosti iz omenjenih pogodb in namensko porabo prejetih sredstev ministrstvo nadzira," so zatrdili.

Obetajo se spremembe

Da je cenzus problematičen, se na MK zavedajo. Samozaposleni, ki cenzus presegajo tudi za le en cent, morajo namreč po trenutnem sistemu prispevke za tekoče leto v celoti vrniti in si jih od ugotovitve preseganja cenzusa plačevati sami, so povzeli.

Kot pravijo pri Asti Vrečko, si prizadevajo, da bi način določanja cenzusa čim bolj odražal dejanski položaj samozaposlenih v kulturi ter gibanja rasti cen, zato so pripravili predlog spremembe zakona o uresničevanju javnega interesa za kulturo in uredbe o samozaposlenih, ki predvidevata uveljavitev t. i. drsnega cenzusa. "Drsni cenzus bo te situacije ustrezno obravnaval, saj bo samozaposlenim, ki bodo cenzus presegli v manjših vrednostih, še vedno omogočal, da jim država plačuje sorazmerni del prispevkov za socialno varnost, del pa bodo plačali sami," so zapisali.

Predlog zakona je trenutno v medresorskem usklajevanju, uveljavljen pa naj bi bil še v tem mandatu.

Kaj pravijo v sindikatu kulturnikov?

Za komentar smo prosili tudi sindikat za ustvarjalnost in kulturo Zasuk. Ta združuje delavce v kulturno-ustvarjalnem sektorju, ki delajo kot zunanji izvajalci prek različnih statusov.

Kot pravijo, status samozaposlenega v kulturi in z njim posledično tudi urejanje cenzusa že desetletja doživlja manjše spremembe in popravke, ki skušajo bolj ali manj uspešno reševati različne paradokse tega statusa.

"Status samostojne delavce v kulturi pojmuje podobno kot samostojne podjetnike – torej ne kot delojemalce, ampak delodajalce. Drug paradoks statusa je nejasnost, ali gre za status, ki nagrajuje kakovostno produkcijo, ali je socialni korektiv," so opozorili in dodali, da ravno ti paradoksi privedejo do situacij, ki smo jih opisali v članku.

Kot pojasnjujejo v sindikatu, je ključen problem statusa samozaposlenega v kulturi ta, da pridobitev in vzdrževanje tega statusa zahteva reference, ki dokazujejo vrhunskost delavca. "Poligonova raziskava je leta 2022 razkrila, da delavci v 40 odstotkih zadnjih sodelovanj z javnimi kulturnimi zavodi niso bili plačani ali pa je bilo plačilo zelo nizko. Neplačevanje in podplačevanje javnih kulturnih zavodov je največji problem, ta brezplačni poslovni model pa se vzdržuje ravno zato, ker delavci nujno potrebujejo reference."

Dodajajo, da je tik pred potrditvijo na vladi po skoraj treh letih pogajanj t. i. "Zasukova minimalka", ki bo to izkoriščanje javnih zavodov preprečila tako, da bodo po novem javni kulturni zavodi delavcem morali plačevati predpisana minimalna plačila za specifična dela, podobno kot je uveljavljena minimalna študentska postavka. "Uvedba teh novih pravil bo končno zagotovila dostojna plačila delavcem v kulturno-ustvarjalnem sektorju v sodelovanju z javnimi kulturnimi institucijami," so prepričani.

Drsnost cenzusa je po mnenju Zasuka dobrodošla sprememba, a opozarjajo na njegovo splošnost. "Enak cenzus velja za samozaposlenega delavca v kulturi, ki ima svoje stanovanje, ali tistega, ki mora plačevati najemnino, tistega, ki si gospodinjstvo deli z zaposlenim partnerjem, in za mamo samohranilko z dvema otrokoma. S tem denarjem si delavec ne zagotavlja le pokrivanja življenjskih stroškov, ampak tudi vse stroške, povezane z delom: delovni prostor, opremo, prehrano, administracijo ... Torej vse stroške, ki jih sicer zaposlenim pokriva delodajalec. Ob upoštevanju teh dejavnikov je cenzus postavljen absolutno prenizko in ni pravično, da je absoluten," dodajajo.