Škofje ob 80. obletnici povojnih pobojev: želijo iskreno prizadevanje za resnico

Škofje želijo tudi sprave, "ki ne bo pozaba ali molk, temveč iskreno prizadevanje za celovito resnico, ki priznava vsako obliko trpljenja, brez potvarjanja zgodovine".

Kot so v skupni izjavi Slovenske škofovske konference zapisali škofje, je vojna prinesla neizmerno trpljenje, razdelila narodno skupnost in za seboj pustila številne odprte rane, pri čemer so še posebej boleča narodna rana nepokopane žrtve. Zato so pozvali k dostojnemu in pietetnemu pokopu vseh umrlih, zlasti žrtev povojnih pobojev, ki še vedno nimajo groba.

"Pokop vseh pobitih je temeljno človeško, pravno in civilizacijsko dejanje. Oviranje tega pokopa ali njegovo zavlačevanje pomeni kršenje človekovega dostojanstva in njegovih temeljnih pravic ter onemogoča spravni proces in sožitje v slovenskem narodu," so zapisali. Ob tem so dodali, da mrtvi ne glede na narodnost, politično prepričanje ali vlogo v zgodovinskih dogodkih ne smejo biti žrtve različne interpretacije preteklosti niti talci aktualnih ideoloških sporov.

Zavzemajo se za družbeni pogovor

Kot so poudarili si škofje si želijo tudi sprave, "ki ne bo pozaba ali molk, temveč iskreno prizadevanje za celovito resnico, ki priznava vsako obliko trpljenja, brez potvarjanja zgodovine." Zavzemajo se za družbeni pogovor, "ki temelji na resnici in sočutju ter presega obsojanje ali delitve".

Vse odgovorne v družbi in državljane pozivajo, da si skupaj prizadevajo za "jasno in pošteno priznavanje vseh oblik nasilja in obsodbo zločinskih izvensodnih pobojev, ne glede na to, kdo jih je povzročil", dostojen in pieteten pokop vseh umrlih ter določitev in ureditev trajnega mesta zadnjega počitka nasilno umorjenih žrtev. Sami kot najbolj primeren kraj vidijo ljubljanske Žale.

Pozivajo še k skupnim prizadevanjem za spodbujanje neodvisnega zgodovinskega raziskovanja in iskanje soglasja o zgodovinskih dejstvih, "ki ne služi ideološkim ciljem, ampak celovitemu razumevanju preteklosti", za vzgojo za mir in spoštovanje človekovega dostojanstva ter za konkretna dejanja sprave, kot so skupne spominske slovesnosti, postavitev spominskih obeležij ter pobude, ki krepijo zaupanje in medsebojno spoštovanje.