Stoječe ovacije za Natašo Pirc Musar v Bruslju: "Gledamo genocid in smo tiho"

V nagovoru evropskim poslankam in poslancem je predsednica republike Nataša Pirc Musar izpostavila, da je njen današnji obisk v Bruslju za Slovenijo in zanjo osebno izraz trdne zavezanosti evropskemu projektu in skupnim vrednotam, na katerih temelji EU – miru, svobodi, demokraciji, vladavini prava in spoštovanju človekovih pravic. Poudarila je pomen Evropskega parlamenta, katerega vloga je v današnjem času pomembnejša kot kadarkoli prej, v prihodnje pa bo moral igrati ključno vlogo pri ohranjanju in krepitvi zaupanja državljanov v skupni evropski projekt.

"Na področju varnosti in obrambe se moramo bolj postaviti na lastne noge"

"Živimo v zelo negotovem svetu in danes smo kot Unija znova na razpotju. Soočeni smo z zaporedjem kriz in izzivov, kot sta ruska agresija na Ukrajino in posledice konflikta na Bližnjem vzhodu. Tu so še trgovinske vojne, podnebne spremembe, migracijski pritiski, energetske negotovosti in v določeni meri nepredvidljive razsežnosti nove tehnološke revolucije, ki jo med drugim prinaša nagel in zato tudi nereguliran razvoj umetne inteligence," je dejala Pirc Musar.

Predsednica republike je izpostavila, da je v luči vse večjih geopolitičnih napetosti jasno, da mora EU okrepiti svojo strateško avtonomijo na področju varnosti in obrambe. Številne grožnje – ruska agresija na Ukrajino, hibridne grožnje, kibernetski napadi, dezinformacije, vmešavanje v volitve – od EU zahtevajo hiter in usklajen odziv ter krepitev lastnih obrambnih in varnostnih zmogljivostih.

"Jasno je, da se moramo na področju varnosti in obrambe postaviti bolj na lastne noge, da bomo sposobni samostojno ukrepati, kadar to zahteva zaščita naših interesov in naših vrednot," je navedla Pirc Musar. Dodala je, da je za Unijo še vedno ključno tesno sodelovanje z njenimi strateškimi partnerji, "kljub vsem negotovostim", in krepitev evropskega stebra zveze Nato in poglobitev sodelovanja z zavezništvom.

Nataša Pirc Musar je prepričana, da mora Evropa postati varuhinja svoje lastne prihodnosti, saj se svet, kot smo ga poznali še pred kratkim, hitro spreminja oziroma izginja. "Evropska unija zato potrebuje jasno smer ter pogumno vizijo, kar zadeva našo vlogo v svetu," je dodala.

EU je bila v odzivu na vojno na Bližnjem vzhodu premalo učinkovita

Evropska unija je bila pri odzivu na vojno na Bližnjem vzhodu in porastu nasilja na Zahodnem bregu po mnenju predsednice republike "premalo enotna in učinkovita". Ob zagovarjanju mednarodnega in humanitarnega prava mora biti osrednji cilj Evropske unije čimprejšnja prekinitev sovražnosti.

"To bo zaustavilo prelivanje krvi in nepotrebno trpljenje v nevzdržnih humanitarnih razmerah in premik k implementaciji dveh držav, pri čemer Slovenija priznanje Palestine vidi kot korak k trajnemu miru," je dejala Nataša Pirc Musar.

Dejala je, da ji dogodki na Bližnjem vzhodu nemalokrat kratijo spanec. "Kaj lahko naredi ena majhna država, kaj lahko naredi EU? Včasih imam občutek, da nič in da je preveč v rokah ene velesile. Ampak dajmo si naliti čistega vina. Dovolila si bom izreči eno stvar – na Zahodnem bregu gledamo genocid. Gledamo ga in smo tiho," je dejala. Evropski poslanci so te njene besede nagradili z močnim aplavzom in stoječimi ovacijami.

Kmalu za tem je sicer slovenskim dopisnikom pojasnila, da genocid spremljamo v Gazi in da je šlo v nagovoru za "čisti lapsus", saj je s predsednikom Evropskega sveta Antoniem Costo in predsednico Evropske komisije Ursulo von der Leyen govorila tudi o nezakonitih naselbinah na zasedenem Zahodnem bregu.

Glede odziva EU na humanitarno katastrofo v Gazi, kamor Izrael od začetka marca do začetka tega tedna ni dovolil dostave humanitarne pomoči, pa je po nagovoru v Evropskem parlamentu predsednica povedala, da razume, da imajo države članice različna stališča.

"Ampak vseeno bi rada rekla, da tudi tiste države, ki imajo prijateljske, tesne odnose z Izraelom, ne bi smele pozabiti na humanitarno pravo in humanitarnost," je dejala.

"Ko gre za na deset tisoče lačnih otrok, ki so na robu preživetja, ko je v Gazi umrlo že skoraj 60.000 ljudi, v glavnem ženske in otroci, potem gre tu za osnovno solidarnost, ki jo mora človek pokazati do sočloveka," je še poudarila v izjavi za slovenske dopisnike.

Pirc Musar: EU mora odigrati vlogo relevantnega akterja

V govoru je sicer še izpostavila, da je v interesu EU, da bi na svetu prevladalo mednarodno pravo, spoštovanje človekovih pravic in mirno reševanje konfliktov. "V času, ko so mednarodne institucije pod velikimi pritiski, moramo kot Unija vedno znova potrditi svojo zavezanost multilateralnemu redu," je evropskim poslancem dejala Pirc Musar. Slovenija kot nestalna članica Varnostnega sveta ZN po njenih besedah potrjuje svojo proaktivno vlogo za reševanje vprašanj mednarodnega miru in varnosti, pri čemer jo vodijo načelnost in temeljne vrednote EU.

V svojem nagovoru je še posebej izpostavila vojni, ki divjata v Ukrajini in na Bližnjem vzhodu. Po njenem mnenju je EU v odzivu na agresijo Ruske federacije delovala enotno v podporo Ukrajini, ob tem pa se je zavzela za nadaljevanje pomoči in pravičen in trajen mir, ki pa mora temeljiti na mednarodnem pravu in ustanovni listini OZN.

"Resnično upam, da nam bo tudi naprej uspelo odigrati vlogo relevantnega akterja, ki bo stal Ukrajini ob strani, saj je njena prihodnost ključna za prihodnost naše evropske celine," je dejala Pirc Musar.

Poudarila je, da je reforma delovanja EU nujna, ob tem pa mora Unija krepiti tudi "vse družbeno odpornost", ohranjati evropsko konkurenčnost, kohezijo in enotnost. Po njenih besedah ni nobena od kriz in izzivov zgolj grožnja, temveč je tudi priložnost, da Evropa pokaže, kaj zmore, ko se nanje odzove kot skupnost.

"Na krize sodobnega sveta se moramo odzvati v duhu solidarnosti, enotnosti in odločnosti. Potrebujemo več Evrope in ne manj. Potrebujemo povezano, strateško usmerjeno in bolj suvereno EU, ki zna zaščititi svoje vrednote in interese, hkrati pa ostaja prostor svobode, pravičnosti in priložnosti," je navedla.

Enotnost Evropske unije v trenutnih negotovih razmerah je po predsedničinih besedah ključnega pomena, prav zaradi tega pa ne smemo dopustiti, da bi se porušile vrednote, za katere se je EU vselej zavzemala – demokracija, vladavina prava in človekove pravice.

Za EU je pomembna širitev na Zahodni Balkan

Del nagovora je Nataša Pirc Musar namenila tudi širitvi Evropske unije, ki je po njenem mnenju ključno in najbolj uspešno orodje EU za spodbujanje miru, demokracije in blaginje v Evropi. Kot uspešen primer širitve Unije je izpostavila prav Slovenijo, saj ji je članstvo v evropski skupnosti prineslo številne pozitivne spremembe – družbeno stabilnost, gospodarsko rast, večjo mednarodno prepoznavnost, občutek varnosti in pripadnost širši evropski družini.

"Danes si želimo enako za države Zahodnega Balkana, Ukrajino in Moldavijo ter upajoč v prihodnosti tudi za državljane Gruzije. Evropska pripadnost teh držav je tudi v našem strateškem interesu, zato si Slovenija želi, da bi kar največ držav do leta 2030 vstopilo v Evropsko unijo," je dejala evropskim poslancem.

Po njenih besedah mora širitev sloneti na dosežkih držav kandidatk in dosledno izvedenih reformah. Slovenija si aktivno prizadeva in si bo tudi v prihodnosti, da bo svoje znanje in izkušnje, ter podporo reformam delila tudi med države kandidatke. Pirc Musar je še posebej izpostavila nujnost, da se države Zahodnega Balkana čim prej pridružijo EU, to pa mora biti tudi v interesu držav članic EU.

"Gre za geografski, ekonomski in zlasti varnostni interes EU, da se države Zahodnega Balkana čim prej pridružijo EU," je navedla.

V nagovoru je izpostavila pomen krepitve globalne konkurenčnosti EU, da bo ta lahko nadoknadila zaostanek za drugimi svetovnimi regijami in vodilnimi gospodarstvi. Močno evropsko gospodarstvo lahko po njenih navedbah zagotavlja delovna mesta, ohranja evropske socialne modele, socialno pravičnost, kakovostno izobraževanje, cvetočo kulturo in trajnostni razvoj.

EU mora biti aktivna tudi na področju digitalnega prehoda in zelene preobrazbe, kar Pirc Musar vidi kot proaktivno naložbo za prihodnost. Ob tem je spomnila tudi na uničujoče poplave, ki so poleti 2023 prizadele Slovenijo. "To je zgolj eden od številnih opominov za to, kako pomembno je, da EU ostane vodila sila v mednarodnih pogajanjih, da bi še lahko dosegli cilje Pariškega podnebnega sporazuma," je dejala.

Kritična je bila do odločitve ameriškega predsednika Donalda Trumpa, ki se je v eni od svojih prvih odločitev po vrnitvi v Belo hišo odrekel zavezam Pariškega podnebnega sporazuma, ob tem pa so ZDA izstopile tudi iz Svetovne zdravstvene organizacije.

Izpostavila je tudi pomen umetne inteligence in njenega razvoja. Po njenem mnenju mora biti ta v službi družbe in ljudi, razvijati pa jo je treba na temelju etičnih standardov, preglednosti in človekovih pravic. Ocenila je, da je prvi akt o umetni inteligenci na svetu korak v pravo smer.

V zaključku nagovora je izpostavila še pomen solidarnosti v Evropski uniji: "Evropska unija ni od državljanov oddaljen sistem, kot se ji včasih očita, ampak je skupnost, ki zna prisluhniti in pomagati, in ki jo skupaj gradimo. Navsezadnje je sama ideja evropskega povezovanja temeljila na solidarnosti in tako naj bo tudi v prihodnje."

Med zaključnimi mislimi so se v bruseljski plenarni dvorani Evropskega parlamenta razlegli tudi žvižgi in protesti nekaterih poslancev, Pirc Musar pa jim je odgovorila: "Če me ne želite poslušati, lahko greste tudi ven." Slovensko predsednico republike je ob koncu govora večina evropskih poslancev nagradila z bučnim aplavzom.

POSEBNI VIDEO: Najprej ljubimca, zdaj zakonca, nato še brat in sestra