Svoboda ne izključuje trojnega referenduma, tarča naj bi bila tudi pokojninska reforma

"Na volitve smo šli po dva mandata. Svoboda se je lotila tega, česar niso dosegle ali želele narediti pretekle vlade. Verjamemo, da nam bo z dobrim delom in s tem, ko ustvarjamo solidarno družbo za vse prebivalke in prebivalce, na volitvah uspelo dobiti še en mandat," je pred skorajšnjo tretjo obletnico vlade Roberta Goloba poudarila vodja poslancev Svobode Nataša Avšič Bogovič.

Največja koalicijska stranka je po njenih navedbah v treh letih vladanja opravila že veliko dela. Kot je dejala Avšič Bogovič, so še posebej ponosni na že sprejeto reformo plačnega sistema v javnem sektorju in zdravstveno reformo, kjer niso "obupali in podlegli različnim lobijem".

Kot najpomembnejši zakon zdravstvene reforme je izpostavila novelo zakona o zdravstveni dejavnosti, ki ločuje javno in zasebno zdravstvo. Ob tem je dodala, da so na področju zdravstva sprejeli več kot 40 zakonov in podzakonskih aktov, ki prav tako predstavljajo pomembne korake pri prenovi zdravstvenega sistema.

"To smo že videli in tudi zdaj se lahko zgodi kaj podobnega"

Vodja poslancev Svoboda je med ključnimi projekti, ki vlado čakajo do konca mandata, izpostavila pokojninsko reformo, reformo šolstva in visokega šolstva ter novo stanovanjsko politiko. Nova pokojninska reforma je sicer deležna kritik dela sindikatov, ki zahtevajo spremembe, v nasprotnem primeru pa napovedujejo nov referendum.

"Pokojninska reforma je bila izpogajana v dolgotrajnem procesu z vsemi deležniki na Ekonomsko-socialnem svetu. Pripravljena je tako, da daje boljše pogoje sedanjim upokojencem z uvedbo zimskega dodatka, pa tudi odlično perspektivo bodočim upokojencem in upanje mladim, da jih ta sistem ne bo pustil na cedilu," je dejala Avšič Bogovič.

Vodja poslancev Svobode v ozadju nasprotovanja novi pokojninski reformi sicer vidi "politično dimenzijo". "To smo že videli in tudi zdaj se lahko zgodi kaj podobnega," je poudarila Avšič Bogovič. V času vlade Boruta Pahorja so sindikati leta 2011 pokojninsko reformo uspeli zrušili na referendumu, spremembam pa je nasprotovala tudi takratna opozicija na čelu s SDS.

Naši sogovorniki iz Svobode ocenjujejo, da bi se podobna zgodba lahko ponovila tudi letos jeseni. Ob tem sicer dodajajo, da se bo do tega, ali bi bil referendum o pokojninski reformi sploh dopusten, pred tem najverjetneje najprej moralo izreči ustavno sodišče. To je sicer referendum o pokojninski reformi leta 2011 dopustilo, poraz na trojnem referendumu pa je nato odnesel Pahorjevo vlado.

Na tapeti naj bi bila še zakona o medijih in pomoči pri prostovoljnem končanju življenja

V Svobodi je v teh dneh mogoče slišati veliko vzporednic z letom 2011. Nekateri naši sogovorniki iz stranke tako pričakujejo, da vlado jeseni čaka referendumski trojček. Poleg pokojninske reforme naj bi bila na njem še nov medijski zakon in zakon o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja, ki jima močno nasprotuje opozicija.

Zakon o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja poslanci prvič obravnavajo danes, tretjo obravnavo in potrditev zakona o medijih pa je koalicija po porazu na nedavnem referendumu o dodatkih k pokojninam umetnikov umaknila z majske redne seje državnega zbora. A naj bi v koaliciji oba zakona potrdili do začetka parlamentarnih počitnic.

Avšič Bogovič je danes sicer dejala, da je še preuranjeno govoriti o tem, kaj bodo storili nekateri najbolj glasni nasprotniki pokojninske reforme na čelu z generalnim sekretarjem sindikata poklicnih gasilcev Davidom Švarcem. Ko gre za opozicijo, pa je dodala, da jih ta "zelo pogosto preseneča z vlaganjem svojih zakonov ali namernimi blokadami vladnih zakonov, ki so v pripravi".

Nova ideološka fronta med koalicijo in opozicijo se odpira tudi pri noveli zakona o oploditvi žensk z biomedicinsko pomočjo, ki so ga v državni zbor pred časom vložili poslanci Svobode, SD in Levice. Če bo zakon potrjen, zbiranje podpisov za referendum napoveduje predsednik stranke Glas za otroke in družine Aleš Primc, vendar pa koalicije njegove izjave ne vznemirjajo preveč. Ocenjujejo namreč, da referendum v tem primeru ni dopusten, saj novela zakona uresničuje odločbo ustavnega sodišča oziroma odpravlja protiustavnost.

Grah: O tem se bomo lahko pogovarjali, ko se bo Prebilič odločil za vstop v državno politiko

Generalni sekretar Svobode Matej Grah pa je dejal, da bo največja koalicijska stranka tudi v zadnjem letu mandata sprejemala zakone in ukrepe, ki so dobri za ljudi. "Medtem ko nekateri pozivajo k sovraštvu in razdvajajo javnost, bomo mi še naprej delali tisto, kar je dobro za našo družbo," je navedel Grah.

V stranki naj bi prvi krog evidentiranja kandidatov za naslednje parlamentarne volitve, ki so predvidene spomladi 2026, opravili še pred poletnimi počitnicami, prihodnji mesec pa se bo Svoboda na kongresu v Helsinkih pridružila stranki evropskih liberalcev Alde.

Na vprašanje, s kom bodo sodelovali pred in po volitvah, je Grah odgovoril, da bo Svoboda na volitvah nastopila samostojno, v programskem delu pa bi se povezali z levo sredino. "Zagotovo bomo sodelovali s sedanjimi koalicijskimi partnerji in s tistimi, ki so zmožni voditi dialog ter najti kompromise," je poudaril.

Na vprašanje, ali med potencialnimi partnerji in zavezniki vidijo tudi evropskega poslanca Vladimirja Prebiliča, ki se spogleduje z nastopom na naslednjih volitvah, pa je Grah odgovoril, da se mora Prebilič "najprej odločiti za vstop v državno politiko, šele potem pa se lahko pogovarjamo tudi o tem".