
Zakaj v zdravstvu kljub vlaganjem v digitalizacijo še vedno uporabljajo zgoščenke?
DVD, CD oziroma zgoščenke so že dolgo zastarel medij, ko gre za predvajanje glasbe ali videa. Po drugi strani pa jih še vedno uporabljajo v zdravstvu, saj na zgoščenkah pacienti pogosto dobijo "zapečene" rentgenske in CT-slike.
"Morala sem si kupiti nov računalnik – pravzaprav star računalnik," nam je povedala bralka, ki je morala zaradi poškodbe opraviti več preiskav in pregledov. Zdravniki so ji namreč rentgenske in CT-slike zapekli na CD, tovrstnega vhoda pa sodobni računalniki nimajo več, zato si je morala priskrbeti starejši računalnik, da bi na njem lahko pregledala slike. Te so sicer primarno namenjene zdravnikom specialistom, ki so pacienta naročili na slikanje.
ZD Ljubljana: Le izjemoma
Preverili smo, zakaj v zdravstvu kljub vlaganjem v digitalizacijo še vedno uporabljajo zgoščenke. Kot so nam pojasnili v Zdravstvenem domu Ljubljana, to počnejo le še izjemoma. Od decembra lani je namreč omogočen spletni dostop do slikovnega gradiva, kot so rentgenske slike pljuč in skeleta. Pacienti lahko do slikovnega gradiva dostopajo prek portala https://pacient.zd-lj.si.
"Od uvedbe te rešitve pacienti prejmejo sliko na CD le izjemoma – kadar nimajo mobilne številke ali če to izrecno zahtevajo," pravijo v zdravstvenem domu. Kot dodajajo, se izvidi slikovne diagnostike samodejno pošiljajo v Centralni register podatkov o pacientu (CRPP) in vključujejo tudi navodila za dostop do slik prek spleta.
Rentgenske slike pljuč in skeleta so specialistom dostopne prek sistema Teleradiologija (https://ezdrav.si/resitve/teleradiologija/). "Ta način omogoča varno, hitro in standardizirano izmenjavo podatkov med zdravniki na primarni in sekundarni ravni ter prispeva k večji učinkovitosti in kakovosti obravnave," zatrjujejo v ZD.
Zobozdravniki izvzeti
Kot nam je opisala druga bralka, pa v nekaterih delih javnega zdravstva sistem prenašanja zgoščenk še uporabljajo, a prinaša težave.
Bralka je bila na rentgenskem slikanju zob v eni od enot ZD Ljubljana. Ker v Šiški ne dela sistem za izdajo CD, pa je morala bralka po slike na zgoščenki v drugo enoto ZD na drug konec mesta. Od tam jih bo morala nato fizično odnesti v UKC Ljubljana, kjer bo imela zobozdravstveni pregled pri specialistu.
"Prej omenjeni spletni dostop trenutno v ZD Ljubljana ne vključuje zobozdravstvenih rentgenskih slik," so pojasnili. "Te so znotraj ZDL dostopne zobozdravnikom prek internega digitalnega sistema, za izmenjavo z zunanjimi zobozdravstvenimi ustanovami pa se uporablja sistem Audax," so dodali.
Trenutno za zobozdravstvene rentgenske slike ne morejo omogočiti enakega spletnega dostopa kot pri ostalem slikovnem gradivu "zaradi zahtev s področja kibernetske varnosti, skladnosti z evropsko direktivo in zakonom o informacijski varnosti", so pojasnili in poudarili, da aktivno sodelujejo pri iskanju rešitev, da bi bil varen dostop omogočen tudi za tovrstno gradivo.

Elektronska pošta ni varen kanal
Bi lahko slike pošiljali prek e-maila? "Elektronska pošta ni ustrezen varnostni kanal za prenos takšnih podatkov, zato se za varno izmenjavo uporabljajo namenski informacijski sistemi," so poudarili v ZD Ljubljana
Pošiljanje slikovnega gradiva prek elektronske pošte ni dovoljeno, saj gre za posebno varovane osebne podatke, za katere veljajo stroga pravila po zakonu o varstvu osebnih podatkov in splošne uredbe o varstvu podatkov (GDPR).

Kmalu se obetajo spremembe
Na ministrstvu za zdravje (MZ) v okviru projektov za digitalizacijo zdravstva trenutno poteka tudi projekt cPACS – centralne zbirke slikovnega radiološkega gradiva. Ta bo nadomestil prej omenjeni sistem Teleradiologije.
Kot so pojasnili na MZ, so sistem že prevzeli skupaj z Nacionalnim inštitutom za javno zdravje (NIJZ). Sistem zagotavlja centralno hrambo vsega radiološkega slikovnega materiala (CT, MR, rentgen ...).
"Vsa slikovna diagnostika pacienta – ne glede na to, kje je slika nastala, bo hranjena v centralni rešitvi," so pojasnili na ministrstvu in dodali, da bodo do slikovnega materiala lahko s svojega lokalnega pregledovalnika dostopali zdravniki, ki obravnavajo pacienta, in člani njihovih timov, ne glede na to, pri katerem izvajalcu zdravstvene dejavnosti delujejo. Dostop do gradiva pa bodo imeli tudi pacienti prek portala zVem.
V sistem so že povezani prvi javni zdravstveni zavodi, postopoma pa se vključujejo še ostali. Hkrati prenašajo slikovni material iz bolnišnic, kar pomeni, da bodo v sistemu na voljo tudi slike, posnete že pred leti, napovedujejo na ministrstvu.
Koncesionarji in zasebniki se bodo v sistem vključevali od leta 2026.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje