Predlog zakona o psihoterapiji primeren za nadaljnjo obravnavo

Vladni predlog zakona, katerega cilj je širjenje dostopa do kakovostne psihoterapije, določa pogoje za opravljanje poklica psihoterapevt in uvaja zbornico, ki bi jim podeljevala licence. Uvaja tudi psihoterapevtsko dejavnost v socialno varstvo in šolstvo.

Poslanci so o predlogu v sredo opravili splošno razpravo. Medtem ko so poslanci Svobode in Levice ter NSi predlog zagovarjali, so bili v opozicijski SDS najbolj kritični. Dvome so izrazili tudi v SD in poslanci iz vrst Demokratov. V Levici večina poslancev pri glasovanju zakona sicer ni podprla, medtem ko poslanci SDS niso glasovali, poslanci iz vrst Demokratov pa so bili vzdržani.

Predlog zakona je iz SD podprla le Bojana Muršič, ki je prepričana, da predlog prinaša jasno definicijo psihoterapije, določa pogoje opravljanja poklica, uvaja register psihoterapevtov in možnost nadzora ter odgovornosti, kar pomeni večjo varnost za uporabnike storitev in več spoštovanja do stroke, ki je bila do danes prepuščena samoregulaciji. "Psihoterapija ne sme biti privilegij posameznikov, ki si to lahko sploh privoščijo, temveč tistih, ki to nujno potrebujejo," je utemeljila svoj glas.

Vsi so se strinjali, da je treba področje urediti, največje vprašanje pa je, ali je treba psihoterapijo res umestiti v zdravstvo. Poslanci Svobode so pri tem dejali, da je pomembna interdisciplinarnost, da pa so odprti za dopolnila k predlogu.

Kot je nedavno pojasnil tudi sekretar na ministrstvu za zdravje Denis Kordež, se zaradi naraščajočih stisk otrok in mladostnikov danes vloga psihoterapevtov razume drugače kot včasih. Včasih so se s pomočjo psihoterapije namreč zdravile zgolj duševne motnje in bolezni, danes pa se na psihoterapevte obračamo tudi zaradi drugih težav.

Medtem ko zunajzdravstvena stroka verjame, da bi morali brezplačno do psihoterapevtske pomoči priti tudi tisti, ki so se znašli v stiskah in potrebujejo neklinično psihoterapijo, se zdravstvena stroka sicer strinja, a vztraja, da takšno psihoterapevtsko svetovanje ne spada v zdravstvo.

Zdravstvena stroka, med drugim klinični psihologi, psihiatri in pedopsihiatri, predlog tako ostro zavračajo. Skladno s predlogom bi imeli psihoterapevti premalo kliničnih izkušenj ter zelo razpršena in neopredeljena znanja, so opozorili.

Proti je tudi pedagoška stroka, ki meni, da vstop psihoterapije v šolski prostor posega v šolsko svetovalno službo in ne predvideva zadostnih kvalifikacij.

Na drugem bregu pa so psihoterapevtska združenja. Slovenska krovna zveza za psihoterapijo je danes pozdravila odločitev poslank in poslancev, da je zakon o psihoterapevtski dejavnosti primeren za nadaljnjo obravnavo. Gre za pomemben mejnik na poti k sistemski in zakonski ureditvi področja psihoterapije v Sloveniji, ki bo prispeval k večji kakovosti, dostopnosti in varnosti psihoterapevtskih storitev za vse uporabnike, so zapisali v sporočilu za javnost.

"Naj ponovno poudarimo, da mora biti psihoterapija zakonsko urejena kot samostojna poklicna dejavnost z jasno določenimi pogoji za izobraževanje, usposabljanje in delovanje. Pomembno je zagotoviti visoke strokovne standarde, etične okvire in ustrezne nadzorne mehanizme, ki bodo varovali uporabnike storitev. Zakon mora upoštevati raznolikost psihoterapevtskih pristopov ter omogočiti enakopravno vključevanje strokovnjakov," so zatrdili v zvezi.

Predlog že od snovanja močno razdvaja

Pot zakona o psihoterapevtski dejavnosti je vse prej kot enostavna. Čeprav ideje o ločenem zakonu, ki bi urejal in predvsem reguliral to področje, obstajajo že več kot 20 let, so se prvi dejanski premiki zgodili lani.

Ministrstvo za zdravje je konec junija 2024 v dvomesečno javno razpravo dalo osnutek zakona o psihoterapevtski in klinično psihoterapevtski dejavnosti, ki se je zaključila 31. avgusta 2024. V času javne razprave so prejeli 485 pripomb.

To ni bilo presenetljivo, saj je do velikih nestrinjanj glede tega, kakšen bi moral zakon biti, prihajalo že znotraj delovne skupine, ki je osnutek pripravljala.

Po preučitvi pripomb je ministrstvo pripravilo nov predlog zakona. "Bistvene spremembe, ki jih upošteva nov predlog zakona, se dotikajo poklica, izvajanja javnih pooblastil, usposabljanja in izobraževanja za poklic ter določanja dovoljenih psihoterapevtskih pristopov," pojasnjujejo na ministrstvu.

Ker nov predlog zakona ne določa več dveh poklicev, torej psihoterapevt in klinični psihoterapevt, ampak določa le en poklic v zdravstvu in ureja izvajanje psihoterapevtske dejavnosti, se je, pojasnjujejo na ministrstvu, smiselno spremenilo tudi ime zakona.

Zelena luč ESS, aprila predlog potrdila tudi vlada

28. marca letos je predlog zakona o psihoterapevtski dejavnosti obravnaval Ekonomsko-socialni svet in mu dal zeleno luč. Predlog zakona je vlada potrdila 10. aprila in ga poslala v obravnavo državnemu zboru po rednem postopku.

Poslanci so splošno razpravo o vladnem predlogu na redni seji DZ opravili v sredo. Predlog so zagovarjali poslanci Svobode, Levice ter NSi, pomisleke so imeli v SD in poslanci iz vrst stranke Demokrati, v opozicijski SDS pa so bili precej kritični.

Poslanci bodo o tem, ali je predlog zakona primeren za nadaljnjo obravnavo, glasovali danes.