ZD Idrija mora pokriti 350.000 evrov primanjkljaja

Po besedah direktorja ZD Idrija Tomaža Glažarja je velik del lanskega primanjkljaja posledica nepriznanih stroškov na podlagi vladne uredbe, ki že tretje leto ne priznava revalorizacije, posledično ne sledi inflaciji oziroma rasti stroškov. Zato ZD Idrija dobiva manj sredstev, kot bi jih moral, trdi Glažar. Ta razkorak se najbolj odraža v razliki med dejanskimi in priznanimi stroški amortizacije pri uporabi osnovnih sredstev.

Drug del primanjkljaja izhaja iz nekaterih dejavnosti ZD Idrija. Od prej omenjenega skupnega primanjkljaja so ga kar 140.000 evrov zabeležili v dejavnosti nujne medicinske pomoči. Kot pojasnjuje Glažar, Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) idrijskemu zdravstvenemu domu ne priznava plačila nadur ter večjih stroškov podjemnih pogodb z zdravniki, ki rešujejo kadrovsko vrzel v tej službi.

Glažar pojasnjuje, da je primanjkljaj tudi v dejavnosti patronažne službe, ki po njegovem mnenju ni korektno vrednotena, in v dejavnosti nenujnih zdravstvenih ter sanitetnih prevozov. Kot ugotavlja, je ob prenehanju dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja vlada iz nepojasnjenih vzrokov znižala priznano ceno opravljanja teh prevozov za 7,5 odstotka, kar spet ustvarja primanjkljaj idrijskemu zdravstvenemu domu.

Glažar ponovno opozarja, da bi morala država izvajalcem na geografsko zahtevnem in demografsko razseljenem območju priznati višje stroške tovrstnih storitev kot v urbanih središčih, saj sta pot in čas v Ljubljani iz zdravstvenega doma do pacienta bistveno krajša kot na Idrijsko-Cerkljanskem, kjer lahko patronažna sestra ali reševalno vozilo od ZD Idrija do prihoda na dom pacienta porabi kar 40 minut. Zato lahko izvajalci v velikih mestih na časovno enoto opravijo 10 takih storitev, na Idrijskem pa denimo le enega, kar se zopet odraža v plačilu storitev. ZD Idrija ima sicer priznan dodatek za storitev na oddaljeni točki, ki pa ne pokrije dejanskih stroškov storitev, navaja.

Občini potrdili sanacijski program

Sveta občin Idrija in Cerkno, ki sta ustanoviteljici ZD Idrija, sta potrdila sanacijski program vodstva ZD Idrija za pokritje lanskoletnega primanjkljaja. Del tega je zavod pokril iz presežkov poslovanja v minulih letih, del, ki se nanaša na razliko v dejanskih stroških amortizacije in tistih, ki jih plača ZZZS – ta znaša okoli 144.000 evrov –, pa bo šel v breme občin ustanoviteljic.

Kot ugotavlja Glažar, se tu jasno vidi, da gre za prikrito občinsko financiranje zdravstvene dejavnosti, saj zdravstvenemu domu niso priznane ustrezne cene zdravstvenih storitev, ki jih opravlja. Po Glažarjevih besedah je to posledica tega, da vlada tega področja v zadnjih treh letih ne ureja s splošnim dogovorom, ampak z vladno uredbo.

Sicer pa se je ZD Idrija v sanacijskem programu usmeril tudi v zmanjšanje stroškov kurirske službe ter materialnih stroškov s še skrbnejšim ravnanjem z zdravili in sanitetnim materialom, za katerega bodo pri dobaviteljih skušali doseči znižanje stroškov. Laboratorijske preiskave bodo omejili na za diagnostiko najpotrebnejše in uvedli osebo za aktivno spremljanje beleženja zdravstvenih storitev, da bodo ZZZS posredovali natančen seznam opravljenih storitev. Revizijo so usmerili tudi v dejavnost nujne medicinske pomoči, patronažne službe ter nenujne in sanitarne zdravstvene prevoze.

Kljub racionalizaciji poslovanja pa ne bodo opustili načrtovanih investicij, denimo v prenovo laboratorija, ki se bo začela jeseni, le da jo bodo izvedli v skladu z razpoložljivimi sredstvi.