
Večina držav članic EU, med njimi Slovenija, Madžarsko poziva k reviziji nedavnih sprememb zakonodaje o pravicah skupnosti LGBTIQ+. V skupni izjavi tudi pozivajo Evropsko komisijo, naj uporabi razpoložljiva pravna sredstva, če Budimpešta ne bo ukrepala.
Madžarski parlament je sredi marca sprejel zakon, ki prepoveduje vsakoletno parado ponosa v Budimpešti in dovoljuje policiji, da za identifikacijo udeležencev uporabi programsko opremo za prepoznavanje obrazov. Predvideva tudi globe za organizatorje in udeležence parade v višini do 500 evrov.
Aprila pa je parlament v Budimpešti potrdil več ustavnih dopolnil, med njimi določbo o tem, da je oseba lahko le moškega ali ženskega spola, in zaščito pravice otrok do "ustreznega telesnega, duševnega in moralnega razvoja".
Kritiki opozarjajo, da gre za omejevanje temeljnih pravic in nadaljnje krčenje pravic skupnosti LGBTIQ+ na Madžarskem, kjer je od leta 2010 na oblasti stranka Fidesz premierja Viktorja Orbana.
Da gre tu "za pravico do izražanja, pravico do združevanja, eno temeljnih pravic v Evropski uniji", je pred današnjo razpravo o vladavini prava na Madžarskem poudaril državni sekretar na slovenskem ministrstvu za zunanje zadeve Marko Štucin. "Želimo živeti v Evropski uniji, kjer so te pravice spoštovane," je dodal.
Države v izjavi, ki jo je podpisalo 17 članic sedemindvajseterice, med njimi tudi Slovenija, izražajo zaskrbljenost zaradi sprememb, ki po njihovi oceni vplivajo na pravice skupnosti LGBTIQ+. Med njimi omenjajo pravico do svobodnega izražanja, združevanja in zasebnosti. Razvoj dogodkov na Madžarskem je v nasprotju s temeljnimi vrednotami, kot jih določa 2. člen pogodbe o EU, so zapisale.
Madžarsko zato pozivajo, naj revidira spremembe zakonodaje ter zagotovi spoštovanje in zaščito človekovih pravic in temeljnih svoboščin vseh svojih državljanov ter tako izpolni svoje mednarodne obveznosti. Evropsko komisijo pa pozivajo, naj uporabi razpoložljiva pravna sredstva, če Budimpešta ne bo ukrepala.

Bruselj ne izključuje možnosti ukrepanja
Evropska komisija zaradi zakonodaje, ki prepoveduje parado, in predloga zakona o nevladnih organizacijah in medijih, ne izključuje možnosti ukrepanja proti Madžarski, je danes po zasedanju ministrov članic za zadeve EU v Bruslju povedal evropski komisar za vladavino prava Michael McGrath.
"Pravica do mirnega zbiranja je zapisana v Listini Evropske unije o temeljnih pravicah. Ne ogroža otrok, niti nikogar drugega. Je temeljni del naših demokracij in jo moramo vedno ščititi," je dejal in dodal: Nismo sprejeli še nobene končne odločitve, vendar pa zaenkrat tudi nismo izključili možnosti ukrepanja."
Boka: "Na Madžarskem ni prepovedi parade ponosa"
"Na Madžarskem ni prepovedi parade ponosa," je v odzivu na skupno izjavo danes ob prihodu na ministrsko zasedanje v Bruslju poudaril madžarski minister za evropske zadeve Janos Boka. Dodal je, da bo kolegom danes pojasnil ustavni in pravni okvir. "Upam, da bodo moji kolegi po teh pogovorih bolje razumeli madžarsko zakonodajo," je še dejal.
Organizatorji parade, s katero izražajo podporo pravicam pripadnikov LGBTIQ skupnosti, sicer napovedujejo, da bodo kljub zakonu 28. junija organizirali 30. parado ponosa.
Štucin: Postopek proti Madžarski vidimo predvsem kot priložnost za dialog
Ministri za evropske zadeve sicer danes razpravljajo o vladavini prava na Madžarskem. "Sedmi člen je edino orodje, ki ga ima Evropska unija na razpolago, ko v posamezni državi članici pride do zmanjšanja standarda spoštovanja temeljnih evropskih načel. To razumemo predvsem kot možnost dialoga z Madžarsko," je pred zaslišanjem slovenske vzhodne sosede v okviru 7. člena pogodbe EU povedal Marko Štucin.
Poudaril je, da v tem dialogu ne gre samo za podajanje kritik na račun Budimpešte, ampak tudi za pregled napredka na določenih področjih.
Kot je še povedal državni sekretar, Slovenija še ni sprejela odločitve o morebitnih nadaljnjih korakih v okviru postopka po 7. členu.

"Madžarska je naša sosednja država, s katero imamo zelo dober medsosedski dialog, tako da bomo tudi odločitev sprejeli v tem okviru. Ampak če se bo večinsko odločilo, da gremo v naslednji korak, potem ga ne bomo zaustavljali," je povedal Štucin.
Na zasedanju ministrov za evropske zadeve bo danes potekalo zaslišanje Madžarske, proti kateri je Evropski parlament leta 2018 zaradi kršitev temeljnih evropskih vrednot sprožil postopek v skladu s 7. členom pogodbe EU, ki lahko na koncu privede do zamrznitve glasovalnih pravic članice.
Za naslednji korak - to je ugotovitev, da obstaja očitno tveganje, da bi članica lahko huje kršila vrednote iz 2. člena pogodbe - je potrebna podpora najmanj štirih petin oziroma 22 članic. Za to po neuradnih informacijah ni zadostne podpore.