Albanski bliskoviti napredek proti EU: prehiteli so Srbijo, ki je povsem zaspala

Albanija je včeraj dosegla pomemben napredek na poti v Evropsko unijo in odprla tretji sklop z osmimi pogajalskimi poglavji. S tem pa je v napredku na evropski poti prehitela Srbijo in postala druga država z Balkana po številu odprtih pogajalskih poglavij.

Napredek Albanije pri odpiranju novih sklopov je zelo hiter. Država je za članstvo v EU zaprosila leta 2009, status kandidatke pa dobila junija 2014. Pristopna pogajanja je nato začela šele julija 2022, njihov vsebinski del pa oktobra lani. Pred njo je le še Črna gora, ki je odprla že vseh 33 pogajalskih poglavij in tri tudi začasno zaprla.

Na drugi strani pa je napredek Srbije, ki so jo ob Črni gori dolgo časa izpostavljali kot vodilno balkansko državo na evropski poti, popolnoma zastal. Doslej je država odprla 22 pogajalskih poglavij in dve začasno zaprla. Zadnji napredek je z odpiranjem novih poglavij dosegla decembra 2021.

Evropski predstavniki Aleksandra Vučića in druge srbske politike vseskozi opozarjajo, da mora država izvesti obljubljene reforme. Da so prav slednje edini način za srbski napredek v EU, je med obiskom Beograda ta teden dejala visoka zunanjepolitična predstavnica Unije Kaja Kallas. Ob tem je opozorila, da bližnjic do članstva ni.

Nujnost reform je med aprilskim obiskom v Srbiji poudarila tudi komisarka za širitev Marta Kos. "Brez teh sprememb Srbija ne more napredovati na evropski poti," je takrat dejala. Med zahtevanimi reformami, ki bi omogočile tudi odpiranje novih sklopov, so sprejem nove medijske in volilne zakonodaje ter napredek na področju boja proti korupciji.

Pri politikih v Albaniji je čutiti precej več zagona. Čim hitrejši napredek na pogajanjih in vstop v EU je bila glavna predvolilna obljuba premierja Edija Rame, ki je po zmagi postavil tudi točno časovnico napredka. Rama konec pristopnih pogajanj napoveduje leta 2027, članstvo Albanije v povezavi pa leta 2030. Napovedi bo treba sicer podkrepiti z reformami in zapiranjem pogajalskih poglavij, vendar se zdi motivacija v Tirani velika.

Albanska pot sicer ni bila lahka. Pristopna pogajanja so začeli skupaj s Severno Makedonijo, a so nato države članice njuna pristopna procesa ločile. Skopje bo namreč moralo na začetek vsebinskih pogajanj še počakati, ker v ustavo še ni vpisalo bolgarske manjšine, kar je eden od pogojev Bolgarije.

Srbske ovire na poti v EU: odnos do Rusije in politična kriza

Kaj torej žene Albanijo in Črno goro, da tako hitro napredujeta? "Mogoče bolje razumeta in izkoriščata geopolitični trenutek, v katerem je EU. Bolj sta pripravljeni izkoristiti odprta vrata, ki so se novim članicam po začetku vojne v Ukrajini še bolj odprla," je za srbsko televizijo Insajder ocenil dopisnik iz Bruslja Dušan Gajić.

Pri tem je opozoril, da je za razliko od Srbije v Albaniji in Črni gori konsenz o pomembnosti in zaželenosti vstopa v EU močnejši. Izpostavil je tudi geopolitično orientacijo držav, kjer Srbija očitno izstopa, predvsem pri odnosu do Rusije. Gajić je spomnil na Vučićev nedavni odhod na parado v Moskvi, ko so v Evropski uniji zagrozili s posledicami. "Bojim se, da to ne bo šlo tako lahko mimo," je dejal.

Po njegovem mnenju mora Srbija pri približevanju EU prepričati tudi države članice. Gajić je podčrtal lanska prizadevanja in lobiranje madžarskega predsedstva Svetu EU, da bi članice le podprle odprtje tretjega sklopa pri pogajanjih s Srbijo. Poskus ni bil uspešen. "Treba bo vložiti še več napora in prepričati nordijske, baltske in druge države, ki jim je glavna ovira srbski odnos do Rusije," je dejal dopisnik. A to ni edini problem. "Za mnoge države je tu tudi vprašanje vladavine prava in trenutna politična kriza v Srbiji, ki je lakmusov papir za številne pomembne faktorje pri vstopanju v EU," je za Insajder sklenil Dušan Gajić.