Danci bodo delali najdlje v Evropi

Že vse od leta 2006 Danska uradno upokojitveno starost usklajuje s pričakovano življenjsko dobo in jo spreminja vsakih pet let. Trenutno je postavljena na 67 let, vendar pa se bo leta 2030 zvišala na 68 let, leta 2035 pa na 69 let.

Vsi rojeni po 31. decembru 1970 se bodo glede na nov zakon lahko upokojili pri 70 letih. Poslanci so ga v četrtek sprejeli z 81 glasovi za in 21 proti, poroča britanski BBC.

Socialdemokratska premierka Mette Frederiksen je sicer lani napovedala, da bodo takšen način usklajevanja upokojitvene starosti sčasoma ponovno preučili.

"Ne verjamemo več v to, da bi se morala upokojitvena starost samodejno zvišati," je povedala in dodala, da tudi njena stranka meni, da "ljudem ne morejo kar naprej govoriti, da morajo delati še eno leto dlje".

"Ta sprememba je nerazumna"

Danci s spremembo niso zadovoljni, poročajo lokalni mediji. 47-letni krovec Tommas Jensen je za danske medije povedal, da je sprememba "nerazumna". "Delamo, delamo in delamo, ampak ne moremo kar naprej samo delati," je dejal.

Poudaril je, da so razmere morda drugačne za tiste, ki delajo v pisarni, a da bodo delavci, ki imajo fizično zahtevne poklice, te spremembe zelo težko prenašali.

Kot pravi, že vse življenje plačuje davke. "Moral bi dobiti tudi čas, ki ga lahko preživim z otroki in vnuki," je še povedal za portal DK.

"Ljudje bodo izgubili pravico do dostojne starosti"

Prav zaradi napovedanih sprememb so v zadnjih nekaj tednih v Kopenhagnu s podporo sindikatov potekali protesti proti zvišanju upokojitvene starosti.

Predsednik danske sindikalne konfederacije Jesper Ettrup Rasmussen je pred glasovanjem zatrdil, da je predlog za zvišanje upokojitvene starosti "popolnoma nepošten".

"Danska ima zdravo gospodarstvo, a kljub temu najvišjo upokojitveno starost v EU," je povedal in dodal, da višja upokojitvena starost pomeni, da bodo ljudje izgubili pravico do dostojne starosti.

Kdaj se upokojujejo drugod po Evropi?

Evropske države imajo sicer različne upokojitvene starosti. Številne vlade so jo v zadnjih letih zvišale, da bi jo uskladile z daljšo pričakovano življenjsko dobo in se spopadle s proračunskim primanjkljajem.

V začetku maja letos je predlog pokojninske reforme potrdila tudi slovenska vlada. Glede na predlog bi se zahtevana upokojitvena starost od leta 2028 zviševala za tri mesece letno in od leta 2035 znašala za tiste s 40 leti pokojninske dobe 62 let, za tiste z najmanj 15 let zavarovalne dobe pa 67 let.

Več kot 20 sindikatov in civilnodružbenih organizacij je sicer poslanske skupine pozvalo, naj posežejo v predlagane spremembe pokojninske zakonodaje, ki so po njihovi oceni škodljive tako za delavce kot upokojence. Če do 30. maja ne pride do dogovora o sprejetju dopolnil, napovedujejo referendum. Zahtevajo črtanje višanja upokojitvene starosti, črtanje daljšega referenčnega obdobja za izračun pokojnin in črtanje slabšega usklajevanja pokojnin s plačami.

Na Švedskem lahko posamezniki pokojnino začnejo prejemati pri najhitreje 63. letih. V Italiji je standardna upokojitvena starost 67 let, čeprav se lahko, tako kot na Danskem, prilagodi glede na ocene pričakovane življenjske dobe in se lahko leta 2026 zviša.

V Združenem kraljestvu ljudje, rojeni med 6. oktobrom 1954 in 5. aprilom 1960, pokojnino začnejo prejemati pri 66 letih. Za ljudi, rojene po tem datumu, pa se bo državna upokojitvena starost zvišala postopoma.

V Franciji je bil leta 2023 sprejet zakon, ki je zvišal upokojitveno starost z 62 na 64 let. Zelo nepriljubljena sprememba je sprožila proteste in nemire, predsednik Emmanuel Macron pa jo je moral brez glasovanja sprejeti v parlamentu.