Kaj se dogaja s študentskimi protesti v Srbiji?

Od zrušenja nadstreška na železniški postaji v Novem Sadu bo v nedeljo minilo sedem mesecev. Že pol leta po Srbiji potekajo množični protesti in blokade. Pretežno študentskemu gibanju z zahtevami, ki so bile direktno vezane na novosadsko tragedijo, so se pridružili najrazličnejši deli srbske družbe, ki so zahteve razširili.

Po nizu velikih protestov, ki so se stopnjevali do velikega beograjskega shoda 15. marca, pa se je dogajanje nekoliko razvodenelo. Povprečni spremljevalec dogajanja tako lahko dobi občutek, da so se študenti upehali, protesti pa so bili neuspešni.

Kot pravi dr. Faris Kočan s katedre za mednarodne odnose na FDV, je tak vtis hkrati pravilen in nepravilen. Opozarja namreč, da je prišlo do nekaterih strukturnih sprememb, ki jih na površju ne zaznamo. "Študentom je uspelo v pol leta prebiti kulturo strahu, kar je bilo z vidika upora ključno," pojasnjuje. Protesti so pokazali, da Aleksandar Vučić kljub trdnemu položaju na oblasti ni vsemogočen. "Ljudje so si upali oditi na ulice in govoriti o nezadovoljstvu. To so zametki neke bolj zdrave družbe," doda Kočan.

Po njegovem mnenju je ključno sporočilo protestov tudi to, da jih Vučiću ni uspelo zatreti s klasičnimi obtožbami o zunanjem vpletanju, na katero morajo Srbi odgovoriti z enotnostjo. "To je drugo ključno sporočilo protestov. Da mladi niso obremenjeni z idejo Srbije v svetu, ampak z ideali, demokracijo, človekovimi pravicami. Pa da so pripravljeni sodelovati z vsemi, tudi z Bošnjaki iz Sandžaka," oriše Kočan.

Kljub temu da so demonstracije izgubile nekaj prodornosti, pa se te še vedno vsakodnevno odvijajo po več mestih. Že 14 dni ljudje blokirajo stavbo sodišča v Novem Sadu, osem dni traja blokada rektorata v Nišu, medtem ko je v Beogradu potekal protest proti zasedbi Pionirskega parka.

V njem namreč še vedno taborijo "študenti, ki bi se radi učili". Ti so nedavno napovedali, da bodo s 1. junijem začeli gladovno stavkati, če se poučevanje na vseh fakultetah ne bo nadaljevalo. Medijske raziskave so sicer pokazale, da je v Pionirskem parku tudi precej starejših ljudi, da se tam pojavljajo plačani statisti in ljudje blizu vladajoči stranki SNS.

Aprila pa so tik pred vladnim mitingom na trgu Nikole Pašića zrasli novi, večji, beli šotori. Ti so tam ostali tudi po zborovanju, v njih pa so ves čas ljudje. Kdo so in zakaj so tam, ni znano. Na vprašanja novinarjev ne odgovarjajo, jasno je le to, da so za študente prestari. Nanje se je nedavno razjezil tudi župan Beograda Aleksandar Šapić, saj veliki beli šotori ovirajo prenovo trga.

So se pa študenti znašli v precepu. Od decembrske prekinitve študijskega procesa so jih ves čas podpirali tudi profesorji in učitelji. Ker niso poučevali in izpolnjevali pogojev, pa so začeli prejemati izjemno nizke plače. Tako so morali kljub simpatiziranju s študenti začeti iskati načine za vrnitev k pouku, kar bi jim znova prineslo polno plačo. Tako so nekatere fakultete uvedle študij na daljavo, druge so del programa začele izvajati v učilnicah, tretje pa nadaljujejo z blokado.

Politična aktivacija študentov: volitve v majhnih občinah, ki bodo odločilne

Če se je študentsko protestniško gibanje na začetku predstavljalo kot nepolitično, pa smo sedaj priča prvim poskusom, da bi potencial z ulic prenesli v občinske dvorane in skupščino. Študenti zahtevajo razpis predčasnih parlamentarnih volitev in pripravljajo svoje kandidatne liste, na katerih bodo ljudje, ki uživajo njihovo podporo.

Kočan pravi, da bo prvi test študentskega političnega dometa na lokalnih volitvah v Zaječarju in Kosjeriću, kjer so študenti podprli lokalne opozicijske liste. Vladajoča Srbska napredna stranka medtem vse napore vlaga v prepričljivo zmago, s katero bi potrdila primat in zatrla vse dvome.

"Ključno je, da študentje dobijo občutek, da je treba režim premagati pod njihovimi pogoji," poudarja sogovornik. Kot dodaja, sta pod lastnimi pravili s položaja odletela Slobodan Milošević in Milo Đukanović. "Verjetno bo tudi Vučić odletel pod lastnimi pravili. Treba ga bo premagati pod njegovimi pogoji," pristavi.

Odločitev o predčasnih parlamentarnih volitvah je v rokah predsednika Vučića, ki za zdaj z ničimer ni pokazal resne pripravljenosti na to. Redne volitve so sicer na sporedu šele leta 2027. Kot pravi Kočan, zna Vučić zelo dobro politično barantati in predčasne volitve izkoristiti za krepitev lastnega položaja. "Zaveda pa se, da so predčasne volitve najbolj nevarne, ko imaš na ulicah proteste. Puščica se takrat preusmeri v to, da so bile volitve nepoštene," poudari sogovornik in opozori na Miloševićevo usodo. Kočan tako meni, da bi predčasne volitve lahko razpisali, ko se bo zagon na ulicah nekoliko umiril.

Ob politični aktivaciji študentskega gibanja pa so ogrožene opozicijske stranke, ki so doslej igrale vlogo glavnih Vučićevih nasprotnikov. Kočan izpostavi rezultate javnomnenjskih anket, ki kljub padcu podpore vladajočim niso zabeležile rasti na opozicijski strani. "V očeh ljudi niso kredibilne in legitimne. Opozicija bi morala kljub ideološki heterogenosti stopiti skupaj. Če bo želela ostati relevantna, bo morala oblikovati blok z enim obrazom in enim imenom, ki bo poosebljal zahteve študentov," sklene Kočan.