Nova študija: od partnerja se lahko prek poljubljanja "nalezete" depresije

Vsakič, ko se poljubite, si delite hrano ali preprosto dihate v bližini svojega partnerja, si izmenjate na milijone bakterij. Nova raziskava kaže, da lahko ta mikrobna izmenjava prispeva tudi k prenosu duševnih težav, kakršni sta depresija in anksioznost.

Zdrav zakonec lahko začne kazati simptome duševnih težav že po šestih mesecih zakona z depresivnim partnerjem, so ugotovili raziskovalci v nedavni študiji, objavljeni v znanstveni reviji Exploratory Research and Hypothesis in Medicine.

Hitre spremembe

V študiji, ki jo je vodil neodvisni raziskovalec Reza Rastmanesh, je sodelovalo 1.740 mladoporočenih parov iz Irana, ki so bili v povprečju poročeni šest mesecev. Primerjali so 268 zdravih zakoncev z 268 zakonci, ki so imeli depresijo, anksioznost ali motnje spanja.

Udeleženci so opravili standardizirane teste duševnega zdravja in oddali vzorce sline za merjenje stresnih hormonov, njihovo ustno mikrobioto pa so analizirali z naprednimi tehnikami DNK-sekvenciranja.

Raziskovalci so ugotovili, da lahko partner, ki trpi za depresijo in anksioznostjo, povzroči spremembo bakterij v ustih zdravega partnerja, to pa pri tem vodi v spremembe razpoloženja in motnje spalnega ritma. "Prenos ustne mikrobiote med posamezniki v tesnem stiku delno posreduje simptome depresije in anksioznosti," so zapisali raziskovalci.

Prej zdravi ljudje so imeli že po šestih mesecih zakona bistveno večjo verjetnost za pojav depresije, anksioznosti in motenj spanja, če je njihov partner trpel zaradi teh težav.

Na začetku šestmesečnega obdobja so zdravi zakonci dosegali normalne rezultate na testih depresije, anksioznosti in kakovosti spanja. Po življenju s partnerjem z duševnimi težavami pa so se ti rezultati močno poslabšali. Njihove ustne bakterije so začele spominjati na bakterijsko sestavo njihovih depresivnih in anksioznih partnerjev.

Pri obeh partnerjih so se razmnožile bakterije iz družin Clostridia, Veillonella, Bacillus in Lachnospiraceae, ki so povezane z motnjami v možganih, tudi z depresijo, anksioznostjo in motnjami spanja.

Znanstveniki menijo, da te ustne bakterije vplivajo na možgane tako, da oslabijo naravno zaščito možganov, krvno-možgansko pregrado. Tako snovem, ki povzročajo vnetje, omogočijo prehod v možgane, kjer vplivajo na duševno zdravje.

Ženske so bolj prizadete

Raziskovalci so ugotovili, da so za tovrstni bakterijski prenos dovzetnejše ženske. Pri njih so se pokazale tako izrazitejše spremembe tako v ustni mikrobioti kot tudi pri rezultatih testov duševnega zdravja.

Med raziskavo so merili tudi ravni kortizola in ugotovili, da se je pri zdravih partnerjih, poročenih z depresivnimi in anksioznimi zakonci, raven stresnega hormona po šestih mesecih bistveno povišala. To nakazuje, da je bil njihov stresni odziv močno aktiviran, so še ugotovili raziskovalci.