Obramboslovka o obrambnih izdatkih: Deset let je dolga doba, veliko se lahko spremeni

V nizozemskem Haagu je že vse pripravljeno na začetek vrha zveze Nato, za katerega je že pred meseci postalo jasno, da bo eden najpomembnejših v zadnjih letih. Ob divjanju krvavih vojn v Ukrajini in v Gazi je pred dnevi eskaliral še konflikt med Izraelom in Iranom, vanj pa so se vključile tudi ZDA. Prav zaostrene varnostne razmere na svetu po mnenju generalnega sekretarja Marka Rutteja od držav članic zavezništva terjajo konkretnejše zaveze o vlaganju v lastno obrambo.

"Pripraviti se je treba na vojno," je pred meseci evropsko in svetovno javnost razburil Rutte in takrat govoril o tem, da bodo morale države članice za obrambo nameniti najmanj tri odstotke BDP, morda celo več. Kasneje se je retorika prvega moža severnoatlantskega zavezništva še stopnjevala, ko je napovedal, da se bodo morale države članice na junijskem zasedanju zavezati k najmanj 3,5 odstotka BDP za obrambo.

Ameriški predsednik Donald Trump že od svoje vrnitve v Belo hišo napoveduje, da bodo morale evropske zaveznice narediti korak naprej na področju obrambe. Kljub nekaterim kritikam s strani evropskih zaveznic je Trump ostajal neomajen in vztrajal – zvišanje obrambnih izdatkov mora biti najmanj 5-odstotno.

Rutte: Srečujemo se v resnično zgodovinskem trenutku

Konec minulega tedna pa je odjeknila novica, o kateri se je v bruseljskih kuloarjih govorilo že nekaj časa časa, in sicer, da je 32 držav članic sprejelo dogovor o povečanju obrambnih izdatkov na 5 odstotkov BDP do leta 2035. O dogovoru morajo sicer še uradno glasovati na zasedanju zavezništva v sredo v Haagu, a morebitnih zapletov ni mogoče pričakovati.

Rutte je dan pred začetkom zasedanja voditeljev dejal: "Srečujemo se v resnično zgodovinskem trenutku, ob pomembnih in vse večjih izzivih za našo varnost. Ker postaja svet vse nevarnejši, bodo voditelji zaveznic sprejeli drzne odločitve za okrepitev naše skupne obrambe ter naredili Nato močnejši, pravičnejši in smrtonosnejši zavezniški sistem."

Čeprav se je o povečanju obrambnih izdatkov govorilo že več mesecev, pa so v Evropi mnenja o tej pomembni tematiki precej deljena. Kot kažejo izsledki raziskave Evropskega sveta za zunanje odnose (ECFR), kjer so o tej temi anketirali prebivalce 12 evropskih držav, kar 70 odstotkov vprašanih Poljakov in Dancev podpira povečanje obrambnih izdatkov.

Temu so naklonjeni tudi v Veliki Britaniji, kjer zvišanje podpira 57 odstotkov vprašanih. Sledijo Estonija (56 odstotkov), Portugalska (54 odstotkov), Nemčija (47 odstotkov), Španija (46 odstotkov), Francija in Madžarska (45 odstotkov). Oboroževanju najbolj nasprotujejo Italijani, povišanje obrambnih izdatkov bi podprlo le 17 odstotkov vprašanih.

V povprečju sicer raziskava kaže na okoli 50-odstotno podporo zvišanju, medtem ko mu v povprečju nasprotuje 24 odstotkov vprašanih, so sporočili iz panevropskega think-thanka, ki izvaja neodvisne raziskave evropske zunanje in varnostne politike.

Slovenski predsednik vlade Robert Golob je zatrdil, da bo Slovenija za osnovne obrambne zmogljivosti namenila dva odstotka BDP, poleg tega pa je predvideno, da bi naša država 1,5 odstotka BDP namenila širšim obrambnim področjem, še dodatnih 1,5 odstotka pa bi se lahko namenilo za krepitev odpornosti Slovenije.

"Slovenija bo še naprej odgovorna članica zavezništva, pri čemer bomo sredstva vlagali premišljeno, z mislijo na dejanske potrebe ljudi – moč razumemo kot modrost in varnost kot pot do miru," je izpostavil Golob.

Slovenska vlada je že pred vrhom Nata v Haagu posodobila resolucijo o splošnem dolgoročnem programu razvoja in opremljanja Slovenske vojske do leta 2040, ki jo je pred slabima dvema tednoma potrdil tudi državni zbor. Ta med drugim predvideva postopen dvig obrambnih izdatkov na tri odstotke BDP do leta 2030.

"Težko je napovedati, kakšne bodo potrebe zavezništva čez deset let"

Kako torej namerava Slovenija izpolniti zahtevo zveze Nato po 5 odstotkih BDP za obrambo, če se je v nedavni resoluciji zavezala k postopnemu dviganju BDP na le tri odstotke BDP?

Profesorica s katedre za obramboslovje na ljubljanski fakulteti za družbene vede Jelena Juvan pravi, da je po dogovoru držav članic zdaj jasno, da bo treba nameniti 3,5 odstotka BDP neposredno za obrambne oziroma vojaške izdatke, 1,5 odstotka BDP pa za krepitev odpornosti. Prav dvig slednjega bo po njenem mnenju omogočil državam več manevrskega prostora pri porabljanju proračunskih sredstev za druge namene, ne izključno za obrambo.

"Ne govorimo izključno o 5-odstotnem dvigu za obrambne izdatke oziroma za dva odstotka v primeru Slovenije, ampak gre za prestrukturiranje teh stroškov oziroma izdatkov. Ključno pri vsem skupaj pa je, da gre za obdobje zviševanja do leta 2035, torej v naslednjih desetih letih, kar je zelo dolgo obdobje," je izpostavila Juvan.

Kot pravi, se sicer razmere po svetu trenutno zelo hitro spreminjajo, zato je zelo težko napovedovati, kakšne bodo potrebe zavezništva čez 10 let. Ob tem izpostavlja tudi dejstvo, da se bo v tem času tudi že zaključil aktualni mandat ameriškega predsednika Trumpa, hkrati pa za države članice zveze Nato tudi ni nujno, da povečanje izdatkov tudi dejansko realizirajo.

Pozivi o povišanju obrambnih izdatkov s strani ZDA so bili močni tudi v času predsedovanja Baracka Obame, a Juvan dodaja, da je varnostna situacija danes bistveno drugačna kot takrat. "ZDA tokrat mislijo veliko bolj resno. Je pa nekoliko nepravično, da Trump govori o bolj pravični delitvi bremen znotraj zavezništva, kjer bi vse države prispevale enako. V isti sapi pa Trump pravi tudi, da za ZDA ne bo veljalo to, da bodo povišale obrambne izdatke na pet odstotkov BDP," je dejala Juvan in dodala, da bi ZDA verjetno lažje dosegle zastavljen cilj kot katera od evropskih držav zavezništva.

Juvan: Gre za politično zavezo držav članic

Spomnila je tudi na vrh Nata leta 2014, ko so se države zavezala k dvigu obrambnih izdatkov na dva odstotka BDP, pa tega cilja do pred kratkim številne zaveznice še niso izpolnjevale.

"To so politične zaveze, saj nobeden ne more posamezne države prisiliti, da mora to uresničiti. Prav tako se zaradi neizpolnjevanja zavez neke države ne more izključiti iz zveze Nato. Temeljna listina zveze Nato je Washingtonski sporazum, ki tovrstnih določil nima. Čeprav gre za politično zavezo, so pa spremenjene varnostne razmere tiste, ki zavezništvo silijo v to, da okrepi lastno obrambo," je izpostavila Juvan.

Na vprašanje, kako bo Slovenija na vrhu zveze Nato zagovarjala pred kratkim posodobljeno obrambno resolucijo, ki predvideva manjše zvišanje obrambnih izdatkov, Juvan pravi, da odločitev slovenske vlade ni kontradiktorna. Je pa po njenem mnenju aktualna vladna koalicija s sprejemom resolucije želela pohiteti, zaradi tega hitenja pa se "slovenske številke ne bodo ujemale s tem, kar se pričakuje v Haagu".

"Za Slovenijo je pomembno, da sledi obrambni resoluciji, ki je bila sprejeta in tudi usklajena z zvezo Nato. Če Sloveniji uspe uresničiti vse, kar je zapisano v tem načrtu zmogljivosti, ki ga sicer poskušamo uresničiti že vrsto let, bodo ti napovedani odstotki BDP dovolj," je dejala.

Slovenska obrambna resolucija sicer predvideva, da bo Slovenija dosegla cilj dveh odstotkov BDP za obrambo – k temu se je zavezala na vrhu zveze Nata leta 2014 – do konca leta 2025, leta 2026 bi za obrambo namenili 2,2 odstotka, leta 2027 2,4 odstotka, leta 2028 2,6 odstotka, leta 2029 pa 2,8 odstotka BDP.

Slovenija namerava vlagati v vojaško opremo, ki ima dvojno rabo, krepila kibernetsko varnost, zdravstvene kapacitete, logistiko in infrastrukturo. Vlada z resolucijo krepi in povečuje tudi odpornost bolnišnične infrastrukture. Ker na slovenskem ozemlju potekata dva pomembna transportna koridorja za zvezo Nato, bo treba področje zdravstva na tem področju še okrepiti, je dejal obrambni minister. Povečale se bodo vojaške zdravstvene kapacitete na sedmih lokacijah po državi: v UKC Maribor, v celjski, brežiški in novogoriški bolnišnici.

Resolucija predvideva tudi, da bi poleg Slovenske vojske po zgledu Teritorialne obrambe uvedla "aktivne rezervne sile". Mirnodobna sestava Slovenske vojske naj bi sprva štela 10.000 pripadnikov, kasneje pa bi jo razširili na 30.000 pripadnikov.

Bo nabava opreme za dvojno rabo predstavljala težavo za Nato?

Prav zaradi poudarjanja aktualne vlade, da bo Slovenija skušala zaveze o povečevanju obrambnih izdatkov izpolniti tudi z vlaganji v opremo in infrastrukturo, ki ima dvojno rabo, se poraja vprašanje, do kolikšne mere bodo v Natu pripravljeni Sloveniji pogledati skozi prste, če bo namesto "tankov in orožja" bolj investirala v opremo z dvojno rabo.

Kot pravi Jelena Juvan, je Natova kategorizacija glede obrambnih izdatkov zelo jasna, kaj sodi v katero kategorijo neposrednih obrambnih izdatkov in kaj tja zagotovo ne sodi. "Iz tega vidika Slovenija ne more pričakovati, da bi lahko zgradili neko bolnišnico, ki bo del javnega zdravstvenega sistema in bi jo vtaknili med vojaške izdatke. Morda bi to lahko naredili le v primeru, če bi šlo za izključno vojaško bolnišnico, kjer bi bilo medicinsko osebje iz vrst Slovenske vojske," je izpostavila.

Slovenija bo torej morala bolj konkretno razmisliti, kako bo dosegla Natovo zavezo o 3,5 odstotka BDP za neposredne obrambne izdatke. Juvan sicer meni, da bo naša država imela nekaj več manevrskega prostora pri nabavi opreme z dvojno rabo, ob tem pa dodaja: "Domnevam, da bo zveza Nato državam članicam podala bolj natančno kategorizacijo, kaj sodi v kateri segment obrambnih izdatkov. Vsekakor pa ne bomo mogli zgraditi avtoceste in jo umestiti pod izključno obrambne izdatke, to ne bo šlo."