Plastika je povsod: od Everesta do materinega mleka

"Onesnaževanje s plastiko duši naš planet - škoduje blaginji, ekosistemom in podnebju. Plastični odpadki zamašujejo reke, onesnažujejo oceane in ogrožajo prostoživeče živali. Medtem ko se razgrajujejo na vedno manjše dele, prodirajo v vsak kotiček Zemlje - od vrha Mount Everesta do globin oceana, od človeških možganov do materinega mleka," je v poslanici ob današnjem svetovnem dnevu poudaril generalni sekretar ZN Antonio Guterres.

Čeprav je zaznati večjo angažiranost javnosti pri spopadanju onesnaževanja s plastiko, pa morajo iti države po njegovih besedah nujno korak dlje. "Čez dva meseca se bodo države združile, da bi sklenile novo globalno pogodbo za odpravo onesnaževanja s plastiko. Potrebujemo ambiciozen, verodostojen in pravičen sporazum," je pozval Guterres.

Da človeška aktivnost ključno vpliva na spremembe v okolju, ki so prevladujoče negativni, pa je ob svetovnem dnevu opozorila predsednica DZ Urška Klakočar Zupančič. "Če je beseda gospodar tako globoko zasidrana v našem dojemanju okolja, se moramo seveda vprašati, ali smo kot civilizacija dober gospodar. Dober gospodar namreč poskrbi, da bo vire upravljal racionalno in s tem omogočil preživetje tudi svojim potomcem. Dober gospodar ne bo zastrupljal svojega okolja z mikro ali drugo plastiko, ker se zaveda, da bo slej kot prej končala in zastrupila prehrano, ki jo potrebuje za preživetje. Dober gospodar v okolje ne bo izpuščal odplak, saj ve, da bodo končale v vodi, ki jo pije," je poudarila.

V luči letošnje osrednje teme so na Statističnem uradu RS izpostavili, da se količina odpadne plastike v Sloveniji zmanjšuje. Leta 2023 je nastalo 56.128 ton ali 11 odstotkov manj oz. za 16,6 odstotka manj kot v 2020. V državo smo uvozili 88.700 ton odpadne plastike, od tega je bilo skoraj 95,9 odstotka plastike uvožene iz preostalih članic EU. Izvozili pa smo 63.800 ton odpadne plastike, in sicer večino v države zunaj EU.

"Trajnostna družba pomeni zagotavljanje dobrega življenja za vse"

V Sloveniji smo leta 2023 obdelali 185.500 ton odpadne plastike ali za 12,3 odstotka manj kot leto prej. Od tega smo 183.200 ton predelali s postopki obdelave, kot so recikliranje, uporaba odpadkov za gorivo ter drugi načini predelave in predobdelave. Preostalih 2300 ton pa odstranili z odlaganjem ali sežigom odpadkov z namenom odstranitve.

V nevladni organizaciji Umanotera pa ob svetovnem dnevu okolja opozarjajo, da z zaskrbljenostjo spremljajo zaostrovanje podnebne in številnih drugih družbenih kriz. V luči tega izpostavljajo, da lahko trajnostno družbo dosežemo le z resnično pravičnim prehodom k bolj okoljsko vzdržni, solidarni in demokratični družbi, ki odpravlja temeljne vzroke za naraščajoče družbene neenakosti in vsakomur omogoča uživanje koristi zelenega prehoda. "Trajnostna družba danes pomeni zagotavljanje dobrega življenja za vse - znotraj nosilne sposobnosti planeta," so dodali.

V okoljski organizaciji Focus pa so ob svetovnem dnevu izdali novo številko publikacije Etični potrošnik, ki je tokrat posvečena hrani. V njej raziskujejo, kako nas hrana povezuje - med seboj, s kmeti, z okoljem in z našimi odločitvami. "Povezovanje med kmeti, potrošniki in okoljskimi zagovorniki je ključno. Čeprav se včasih zdi, da stojimo na nasprotnih straneh, smo pravzaprav vsi na isti - strani odnosa do hrane, zemlje in okolja. Le skupaj lahko oblikujemo pravičnejši in bolj trajnosten prehranski sistem," je ob izidu priročnika poudarila Živa Kavka Gobbo iz Focusa.

Ekologi brez meja ustvarjalce vsebin, novinarje in predstavnike javnih zavodov danes vabijo na zabaven trajnostni sprehod po Ljubljani. Udeleženci dogodka bodo reševali uganke in spoznavali priložnosti za trajnostno udejstvovanje, ki jih ponuja prestolnica.

Po ugotovitvah inštituta Mediana, ki je raziskavo izvedel v sodelovanju z združenjem za raziskovanje trga in javnega mnenja Win, je v Sloveniji z ukrepi vlade na področju varstva okolja zadovoljnih 44 odstotkov prebivalcev, kar je 11 odstotnih točk manj od svetovnega povprečja in za odstotno točko nad evropskim povprečjem. Ekstremna primera sta Tajska s skoraj popolnim strinjanjem (98 odstotkov) in Srbija ter Norveška z najnižjim (25 odstotkov). Kot so zapisali v sporočilu za javnost, rezultati kažejo na široke razlike v dojemanju vladnega delovanja, ki so odvisne tako od geografske regije kot tudi demografskih značilnosti.