Se je svet po letu in pol morije v Gazi vendarle zganil?

Izraelski napadi na Gazo trajajo že več kot leto in pol, a zdi se, da se je mednarodna skupnost začela morije v palestinski enklavi zavedati šele zdaj. Po več kot 54.000 ubitih, številnih ranjenih in izstradanih Palestincev ter popolnem opustošenju smo lahko v zadnjih tednih videli prve poskuse pritiskov na Izrael.

Evropska unija je napovedala pregled izvajanja pridružitvenega sporazuma z Izraelom, Velika Britanija pa je ustavila prostotrgovinska pogajanja ter dodatno sankcionirala naseljence na Zahodnem bregu. Države so izdale več pozivov k obnovitvi humanitarne pomoči Gazi, pri čemer so nekatere celo grozile z ukrepi.

"To, kar se dogaja v Gazi, je še nevideno," razsežnost morije za N1 opisuje docent na Fakulteti za management Univerze na Primorskem dr. Primož Šterbenc. Kot pravi, je kljub dolgoletnemu izraelskemu trpinčenju Palestincev in kršitvam mednarodnih konvencij trenutno stanje precedens v brutalnosti nasilja. "Ta groza, ki prihaja iz Gaze, je morala očitno nekaj malega spremeniti. Nobena zahodna država si ne more privoščiti biti tiho," ocenjuje.

Zadnje poteze za zdaj večje škode Izraelu ne prinašajo. Kot pravi Šterbenc, je denimo evropska revizija pridružitvenega sporazuma zgolj simbolen znak, kjer EU pregleduje, ali se Izrael drži določil. Zagotovil, da bi se ta sporazum zamrznil, ni. "EU kaže nekaj več kritičnosti, ne vidim pa še tistega odločilnega pritiska na Izrael, ki bi dejansko lahko ustavil divjanje izraelske vlade."

Presenetilo ga je, da je revizijo sporazuma predlagala Nizozemska, ki velja za Izraelu naklonjeno državo. "Očitno je delovanje Izraela tako brutalno, da celo nekatere tradicionalne zaveznice podpirajo revizijo in so pripravljene vsaj nekaj simbolno ukreniti," dodaja.

Zakaj torej evropske institucije ne sprejmejo odločnejših ukrepov? Sogovornik opozarja, da ima večino v Evropskem parlamentu Evropska ljudska stranka, ki s strankami desnice in skrajne desnice izrazito prevladuje nad levico. Desna stran po Šterbenčevih besedah še vedno poudarja, da je vojno začel Hamas in da so si Palestinci za vojno na neki način krivi sami. "Desnica zelo otežuje možnost kakšnih močnejših in vsebinskih ukrepov proti Izraelu," pravi Šterbenc.

Pri tem izpostavlja, da bi EU lahko na Izrael odločneje pritisnila na področju trgovine, raziskav in na "simbolnem področju". EU je najpomembnejši trgovinski partner Izraela, trgovino pa ureja prav pridružitveni sporazum. Nekatere države sicer govorijo o sankcijah na izraelske izdelke z Zahodnega brega in vzhodnega dela Jeruzalema, a po mnenju sogovornika bi morali take ukrepe razširiti na izdelke iz Izraela.

Judovska država je medtem na raziskovalnem področju del 90 milijard evrov vredne evropske znanstvene pobude Horizon Europe. "Izrael je tu deležen velikih subvencij za svoje znanstvene projekte," opozarja sogovornik, ki meni, da bi Izrael prizadeli tudi ukrepi na "simbolnem področju", kot so izključitve iz športnih, zabavnih in glasbenih tekmovanj. "Izrael se ima za evropsko, zahodno državo, sredi Bližnjega vzhoda, in ti ukrepi bi ga lahko prizadeli," doda.

Trumpovo žongliranje med Izraelom in Savdsko Arabijo

Nekoliko bolj se je v zadnjem obdobju ohladil tudi odnos največje izraelske podpornice. Predsednik ZDA Donald Trump je Izrael izpustil z bližnjevzhodne turneje in nekajkrat nakazal nezadovoljstvo z vlado Benjamina Netanjahuja. Dr. Šterbenc pravi, da je Trump zelo muhast in nepredvidljiv, vendar pa je v njegovi politiki do Izraela mogoče zaznati uravnoteževanje.

"Na eni strani je Trump močno proizraelski, ker so njegova glavna baza evangelijski kristjani," razlaga. Ti pričakujejo drugi prihod Jezusa Kristusa na zemljo, za to pa je po njihovem prepričanju treba obnoviti svetopisemski Izrael. Šterbenc pri tem izpostavlja še republikanske donatorje z judovskimi koreninami in Trumpovo nekoliko rasistično razpoloženje do islama.

Ameriškega predsednika na drugi strani brzda želja, da bi sklenil abrahamski sporazum in navezal diplomatske odnose med Izraelom in Savdsko Arabijo. Šterbenc poudarja, da je savdski voditelj Mohamed bin Salman že nekajkrat rekel, da ne bo sklenil diplomatskih odnosov z Izraelom, dokler ne bo oblikovana palestinska država. "Ker Trump ta sporazum želi doseči, mora brzdati Izrael, da ni povsem destruktiven," pojasni. Sklenitev sporazumov je pomembna predvsem zaradi ameriških interesov na Bližnjem vzhodu.

Trumpov odnos do Izraela v zadnjem obdobju docent Fakultete za management postavlja v okvir njegove politike do Bližnjega vzhoda, odnosa do Gaze, Sirije, hutijevcev in pogajanj o jedrskem sporazumu z Iranom. Zaradi slednjih po besedah sogovornika ne upošteva Izraela, ki hoče bombardirati iranske jedrske objekte, s hutijevci pa je dorekel prekinitev napadov na ladje v Rdečem morju.

Od jemenskih upornikov ni zahteval ustavitve napadov na Izrael. "To, da Izraelu ne ustreže pri Iranu in hutijevcih, Trump kompenzira tako, da jim da bolj proste roke v Gazi. A spet le toliko, da izraelska ofenziva ne bi razjezila bin Salmana, ki bi zavrnil sporazum z Izraelom," Šterbenc pojasni zapleteno dinamiko.

Pa Izrael savdske rdeče črte po več kot 54.000 ubitih in na tisoče razseljenih Palestincih še ni prečkal? Šterbenc odgovarja, da Mohamed bin Salman intimno ne podpira Palestine, vendar nanj pritiskajo Savdijci in drugi muslimani po svetu. "Bin Salman je marsikaj pripravljen dopustiti, ker ga zanima diverzifikacija savdske ekonomije. On bi verjetno takoj sklenil abrahamski sporazum, če se ne bi bal muslimanov, ki so ogorčeni in besni zaradi dogajanja v Gazi," doda.

Priznanje države, ki lahko Palestincem škodi

Nekatere države kot morebiten ukrep proti Izraelu zaradi brutalnih napadov na Gazo omenjajo tudi možnost priznanja Palestine. Vendar sogovornik pri tem opozarja, da neka entiteta ne postane država s priznanjem drugih držav, ampak ko ima ozemlje, prebivalstvo in efektivno ter od drugih držav neodvisno oblast. "Palestinci objektivno gledano nimajo tega tretjega kriterija in ga imajo zmeraj manj. Po mojem je nerealno pričakovati, da bi kadarkoli palestinska država še lahko nastala," je iskren Šterbenc.

Opozarja, da so lahko priznanja države za Palestince celo kontraproduktivna. Napačno bi sporočala, da se nekaj premika v pozitivno smer in da Palestinci s tem pridobivajo. "To je točno to, kar Izraelu ustreza," pravi docent s Fakultete za management. Izraelu po njegovih besedah najbolj ustreza vmesno stanje, ko se veliko govori o palestinski državi, ki pa je dejansko ni, ob tem pa se lahko naseljevanje Izraelcev na Zahodni breg še naprej nadaljuje.

V zadnjem obdobju so v zvezi s priznanji Palestine krožile tudi previdne govorice, da bi lahko to pod muhastim predsednikom storile tudi ZDA. Šterbenc meni, da to ni nekaj, kar Palestinci potrebujejo. "Bi pa ustrezalo zahtevam Mohameda bin Salmana za sklenitev sporazuma z Izraelom," dodaja. Zaradi judovskega vpliva dvomi, da bo Trumpova administracija priznala Palestino.

"V Palestini bomo imeli trajno krizo"

Odprta je tudi možnost novih evropskih priznanj Palestine. "Države Evropske unije si na tak način hladijo slabo vest, da ne naredijo tistega, kar bi že zdavnaj morale," pravi sogovornik. Pri tem ima v mislih pravno obvezo članic EU, da v primerih kršitev mednarodnega prava pritisnejo na Izrael. "Zahod bi moral z dejanskimi ukrepi pritiskati pri načrtnem naseljevanju Izraelcev na palestinska ozemlja, apartheidu in trpinčenju Palestincev v Gazi," našteva.

O prihodnosti Palestine Primož Šterbenc ni optimističen. Meni, da rešitev dveh držav, ki jo poudarjajo tudi slovenski diplomati, ni realna, medtem ko Izrael v skupno državo Izraelcev in Palestincev ne bo privolil. "V Palestini bomo imeli trajno krizo, ki bo občasno eskalirala, kot je zdaj. Če tako trpiš kot Palestinci, je neizogibno, da pride do dejanj, kot ga je leta 2023 izvedel Hamas. To, kar z njimi počne Izrael, je nekaj nezamisljivega," sklene.