V Francijo prispeli "akademski begunci", ki so pobegnili pred Trumpom

Tako Francija kot Evropska unija sta januarja, ko je Donald Trump prevzel predsedovanje ZDA, v pogon spravili večmilijonske načrte za privabljanje ameriških raziskovalcev, poroča Politico.

Prva tovrstna pobuda je prišla od Univerze Aix-Marseille (AMU), ki je prejšnji teden predstavila osem raziskovalcev, ki so v zadnji fazi pridružitve programu Varno mesto za znanost. Gre torej za prvih osem "akademskih beguncev", ki nameravajo svoje delo namesto v ZDA nadaljevati v Franciji.

Predsednik AMU Eric Berton je okoliščine primerjal z evropskimi akademiki, ki so pred in med drugo svetovno vojno bežali pred preganjanjem nacistične Nemčije. "Kar se danes dogaja, ni nepovezano s tistim temnim obdobjem naše zgodovine," je dejal. Berton in nekdanji francoski predsednik François Hollande sta si prizadevala za uvedbo statusa "znanstvenega begunca".

Večina raziskovalcev, ki so obiskali univerzo in prisluhnili Bertonovemu govoru, še ni podpisala pogodb z AMU. Prav zato so zaprosili za anonimnost, da bi zaščitili svoja mesta raziskovalcev v ZDA, če morda ne bi bili sprejeti ali pa bi ponudbo zavrnili.

James, klimatolog na ugledni raziskovalni univerzi, in njegova žena, ki preučuje presečišče pravosodnih sistemov in demokracij, sta pojasnila, da sta se prijavila, ker "se ukvarjata s področji, ki so ciljno usmerjena", in je verjetnost, da bi jima zmanjšali financiranje, večja.

Ob tem sta izrazila globoko zaskrbljenost nad prihodnostjo akademskih raziskav pod Trumpom, a dodala, da sebe in svojih kolegov ne vidita kot "begunce".

Profesor zgodovine na Univerzi Severni Illinois Brian Sandberg je zadnje leto v Marseillu delal kot gostujoči profesor, zdaj pa se je prijavil še v program AMU. Po njegovem mnenju je celoten sistem raziskav in izobraževanja v ZDA ogrožen.

Prijavilo se je skoraj 300 raziskovalcev s prestižnih univerz

Po podatkih AMU se je v program prijavilo 298 raziskovalcev s prestižnih univerz, med drugim tudi iz Stanforda in Yala, čeprav univerza v primerjavi z nekaterimi pariškimi univerzami zunaj Francije ni tako prepoznavna.

Berton je prepričan, da veliko število prijav govori o "kritičnosti" razmer na drugi strani Atlantskega oceana.

Univerza je programu že namenila 15 milijonov evrov, pri francoski vladi pa lobira, da bi to vsoto izenačila, kar bi ji omogočilo skoraj podvojitev načrtovanega števila zaposlenih z 20 na 39.

Nižje plače, a tudi nižji življenjski stroški in manj skrbi

Ameriški raziskovalci imajo nekaj pomislekov o selitvi v državo, kjer angleščina ni uradni jezik. Poleg tega so plače za akademike v Franciji nižje kot v ZDA, prav tako se raziskovanju namenja manj denarja. Na drugi strani pa so tudi življenjski stroški nižji.

Ena od raziskovalk je denimo povedala, da bi veliko razliko naredilo tudi brezplačno šolanje za njena otroka, ki sta nad idejo, da bi se preselili v Marseille, navdušena. Poleg tega bi bolj brezskrbno življenje po njenih besedah pretehtalo nad višjo plačo, ki bi jo imela v ZDA.

Francoski akademiki zaskrbljeni

Hkrati pa se francoska akademska skupnost sprašuje, ali bo denar zdaj usmerjen v privabljanje Američanov, medtem ko se lokalni raziskovalci že dolgo pritožujejo nad nezadostnim financiranjem.

Predsednik univerze jih je pomiril, da bodo udeleženci programa Varno mesto za znanost prejemali enake plače kot francoski raziskovalci.