Rusija predlaga drugi krog mirovnih pogajanj z Ukrajino v Istanbulu

Ruski zunanji minister Sergej Lavrov je danes sporočil, da je Moskva pripravila osnutek memoranduma o svojih pogojih za končanje vojne z Ukrajino.

"Naša delegacija (...) je pripravljena ta memorandum predstaviti ukrajinski delegaciji in podati potrebna pojasnila med drugim krogom neposrednih pogovorov v Istanbulu v ponedeljek, 2. junija," je povedal Lavrov.

Lavrov je o načrtih Moskve za nove neposredne rusko-ukrajinske pogovore v Istanbulu po telefonu obvestil ameriškega državnega sekretarja Marca Rubia, je navedlo rusko zunanje ministrstvo.

"Na pogajanjih 16. maja v Istanbulu smo vztrajali pri odpravi vseh diskriminatornih zakonov in bomo to počeli tudi v naslednjem krogu neposrednih pogajanj," je dejal Lavrov.

Po poročanju Reutersa je Lavrov dodal, da nevtralni status Ukrajine ostaja ena od ključnih zahtev Rusije v pogajanjih za mir.

Predsednik ZDA Donald Trump je nato le nekaj dni pozneje po pogovoru s Putinom izjavil, da bosta Moskva in Kijev takoj začela pogovore o prekinitvi ognja in končanju vojne. Putin pa je dejal, da je Moskva pripravljena sodelovati s Kijevom pri memorandumu o morebitnem mirovnem sporazumu.

Odtlej se je omenjalo več morebitnih prizorišč za nadaljnja pogajanja med rusko in ukrajinsko stranjo, med drugim Turčijo in Vatikan. Lavrov je bil sicer prejšnji teden skeptičen glede Vatikana kot možnega prizorišča mirovnih pogovorov, češ da bi bilo za pravoslavne države "nekoliko neelegantno", če bi se na katoliških tleh pogovarjali o odpravi temeljnih vzrokov konflikta.

Wadephul in Rubio za takojšnjo prekinitev ognja v Ukrajini

Ameriški državni sekretar Marco Rubio je danes v Washingtonu na prvem uradnem obisku ZDA sprejel nemškega zunanjega ministra Johanna Wadephula, s katerim sta se zavzela za takojšnjo prekinitev ognja v Ukrajini, poroča nemška tiskovna agencija dpa.

"Pri številnih vprašanjih, kot smo danes ponovno videli, imamo enake interese in cilje - na primer, ko gre za trajni mir v Ukrajini. Oba se zavzemava za takojšnjo prekinitev ognja. To smo vedno znova poudarjali," je po srečanju z Rubiom dejal Wadephul.

Dodal je, da sta se dogovorila o tesnem sodelovanju pri usklajevanju naslednjih korakov, da se ruskega predsednika Vladimirja Putina končno pripelje za pogajalsko mizo in se začnejo resna pogajanja. "Pomembno je, da nadaljujemo s pritiskom", je dejal minister.

Kremelj zavrnil pozive Zelenskega k tristranskemu srečanju

Medtem je ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski v torkovem nagovoru pozval k tristranskemu srečanju z ameriškim in ruskim kolegom Trumpom in Putinom. "Če Putinu ne ustreza dvostransko srečanje ali pa si vsi želijo tristranskega srečanja, nimam nič proti. Pripravljen sem na vse oblike pogovorov," je dejal.

Kremelj je medtem zavrnil poziv k omenjenemu srečanju, saj da je pogoj za to "konkreten dogovor". "Takšno srečanje je možno, vendar bi moralo biti rezultat konkretnih dogovorov, ki bi jih v pogajanjih dosegli delegaciji Rusije in Ukrajine," je v odzivu na izjave Zelenskega dejal tiskovni predstavnik Kremlja Dmitrij Peskov, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

Zelenski je v torek dejal še, da Ukrajina "čaka na napovedane sankcije ZDA proti Rusiji", pri čemer je izpostavil finančni in energetski sektor. "Trump je potrdil, da bodo sledile sankcije, če se Rusija ne bo ustavila," je še poudaril ukrajinski predsednik.

Ukrajinski predsednik je ob tem še sporočil, da Ukrajina od Rusije še ni prejela obljubljenega memoranduma o svojih zahtevah za mirovni sporazum. Peskov je v odzivu na to dejal, da je priprava omenjenega dokumenta "v zadnji fazi". Dodal je, da Rusija meni, da bi bilo neprimerno razkrivati vsebino dokumentov, ki jih še pripravljajo, in tako prek medijev sporočati pogajalska stališča.

Zelenski napovedal krepitev proizvodnje orožja

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je v torkovem večernem nagovoru napovedal tudi, da bo Ukrajina okrepila domačo orožarsko industrijo. "Ukrajina mora biti sposobna proizvajati vse, kar potrebuje za svojo obrambo, vključno z brezpilotniki, manevrirnimi raketami in balističnimi sistemi," je povedal ukrajinski predsednik. "Rusija mora čutiti posledice svojih dejanj v Ukrajini," je dodal.

Povedal je še, da vlada pripravlja naložbene sporazume z evropskimi partnerji, da bi več vojaške proizvodnje preselila v Ukrajino – s poudarkom na brezpilotnikih in orožju dolgega dosega. Kar se tiče zmogljivosti pri slednjem, Ukrajina sicer ostaja daleč za Rusijo.

Merz v Berlinu sprejel ukrajinskega predsednika

Zelenski je medtem prispel v Berlin, kjer ga je sprejel nemški kancler Friedrich Merz. Z Merzem bosta po napovedih govorila zlasti o prizadevanjih za mirovna pogajanja med Rusijo in Ukrajino, pa tudi o krepitvi nemške podpore Ukrajini in prizadevanjih EU za dodaten pritisk na Moskvo z novim svežnjem sankcij.

Obisk bo osredotočen na "nemško podporo Ukrajini in prizadevanja za dosego premirja z Rusijo", je danes v sporočilu za javnost zapisal tiskovni predstavnik nemške vlade Stefan Kornelius. Popoldne se bo Zelenski srečal tudi s predsednikom države Frank-Walterjem Steinmeierjem.

Val ukrajinskih napadov v Moskvi prizemljil letala

Rusko ministrstvo za obrambo je medtem na Telegramu sporočilo, da so ruske sile ponoči v več regijah uničile in prestregle 296 ukrajinskih brezpilotnikov.

Guverner moskovske regije, ki ne vključuje ruske prestolnice, Andrej Vorobjov je dodal, da je bilo sestreljenih 42 dronov, ki so leteli proti Moskvi.

Po navedbah ruskih medijev so ukrajinski brezpilotniki napadli dve tovarni dronov na širšem območju Moskve. Eden od ciljev je bil po besedah moskovskega župana Sergeja Sobjanina v mestu Zelenograd. O ranjenih ali večji gmotni škodi pa po poročanju nemške tiskovne agencije dpa ne poročajo.

Moskva je več sto kilometrov oddaljena od frontne črte v Ukrajini, vendar je v zadnjem času vse pogosteje tarča ukrajinskih napadov z droni. Tokrat so morali začasno zapreti in preusmeriti več letov s treh letališč: Šeremetjevo, Vnukovo in Žukovski.

Poleg Moskve so bile tarče ukrajinskih napadov še regije Brjansk, Kursk, Belgorod, Tula, Orjol in Kaluga.

V Ukrajini prav tako poročajo o nadaljevanju ruskih napadov, potem ko je bilo več mest po vsej državi v zadnjih dneh tarča najsilovitejše zračne ofenzive od začetka vojne. V nedeljo je bilo v Ukrajini ubitih trinajst civilistov, med njimi trije otroci.

Ukrajinski predsednik je ob tem sporočil, se je ob severni meji Ukrajine, blizu regije Sumi zbralo približno 50.000 ruskih vojakov. Po njegovih besedah se trenutno najmočnejše sile Kremlja nahajajo na fronti pri Kursku v zahodni Rusiji, kar po njegovem mnenju kaže na poskus Moskve, da ob meji ustvari "tamponsko območje" široko približno 10 kilometrov.

"Njihove največje in najmočnejše sile so trenutno na kurski fronti, kjer skušajo potisniti naše enote iz območja Kurska in pripraviti ofenzivo proti regiji Sumi," je povedal Zelenski novinarjem.

Kljub nevarnosti je zatrdil, da je Ukrajina sprejela vse potrebne ukrepe za preprečitev večjega ruskega napada na tem območju.

Regija Sumi leži neposredno ob ruski regiji Kursk, kjer je Ukrajina v preteklosti za nekaj mesecev celo zasedla del ozemlja. Vendar so ruske sile prejšnji mesec vnovič zavzele večino tega območja.