Znanstveniki opozarjajo: "Vsi dobro vemo, kaj moramo storiti"

Podnebna kriza je v letu 2024 povzročila šest dodatnih tednov nevarne vročine, smrtonosne posledice vročinskih valov pa so se še povečale.
Analiza podnebja v poslavljajočem se letu, ki sta jo izvedli organizaciji World Weather Attribution (WWA) in Climate Central, je pokazala, da so učinki globalnega segrevanja, ki ga je povzročil človek, na nekatere dele sveta vplivali huje kot na druge.

Segrevanje je najbolj vplivalo na območje Karibov in tihomorskih otoških držav. "Prebivalci na teh predelih so letos preživeli dodatnih 150 nevarno vročih dni, ki jih brez globalnega segrevanja ne bi bilo," piše v analizi.

V skoraj polovici držav s celega sveta sta organizaciji našli vsaj za dva meseca dni, ko so se temperature povzpele nad tvegane ravni. Celo v najmanj prizadetih državah, kot so Velika Britanija, ZDA in Avstralija, je onesnaženje z ogljikom zaradi izgorevanja fosilnih goriv povzročilo dodatne tri tedne nevarno povišanih temperatur, povzema Guardian.

Vročinski valovi še smrtonosnejši

Najbolj smrtonosna posledica podnebnih sprememb v letu 2024 so bili še intenzivnejši vročinski valovi. Znanstveniki opozarjajo, da bi poslabševanje stanja lahko ustavili le s popolnim prenehanjem kurjenja premoga, nafte in plina.

Ocenjujejo, da bo leto 2024 postalo najbolj vroče v zgodovini, to pa pripisujejo predvsem rekordno visokim izpustom ogljikovih emisij. Možno je, da je v zadnjih desetletjih zaradi globalnega segrevanja, ki ga je povzročil človek, umrlo na milijone ljudi, dodajajo.
"Učinki segrevanja fosilnih goriv še nikoli niso bili tako očitni in uničujoči kot letos. Povzročili so neizprosno trpljenje," je opozorila ena izmed vodij organizacije WWA dr. FriederikeOtto. "Poplave v Španiji, orkani v ZDA, suša v Amazoniji in poplave v Afriki so le nekateri primeri. In točno vemo, kaj moramo storiti, da to ustavimo."

Letos so skoraj po vsem svetu zdravju nevarne temperature postale pogostejše, je ob tem navedel raziskovalec pri organizaciji Climate Central JosephGiguere.

Podnebne spremembe krepijo orkane

Podnebna kriza je v letu 2024 povzročila tudi povečano število orkanov. "Naše analize so pokazale, da so podnebne spremembe okrepile vse letošnje orkane. Milton in Beryl ne bi nikoli dosegla pete stopnje, če ne bi bilo podnebnih sprememb," je povedala podpredsednica za znanost pri organizaciji Climate Central KristinaDahl.

Tudi nedavna analiza WWA je pokazala, da je podnebnim spremembam mogoče delno pripisati tudi šest zaporednih tajfunov na Filipinih, ki so se tam zvrstili v obdobju 30 dni.

V analizi podnebni znanstveniki in raziskovalci tudi pozivajo k sprejemu ukrepov. Menijo, da bi morali v državah, če ne drugega, vsaj uvesti boljše mehanizme za zgodnejše opozarjanje na nevarne vremenske dogodke. To bi rešilo mnogo življenj, so prepričani. "V večini držav se o vročinskih valovih sploh ne poroča, kar pomeni, da so številke, ki jih imamo, vedno zelo podcenjene," je ob koncu še opozorila Friederike Otto.

Vročina neposredno vpliva na pet milijard ljudi

Podnebni raziskovalci so v analizi lokalne nevarne vročinske dneve določali s pomočjo izračunov in primerjav letošnjih temperatur s povprečnimi temperaturami med letoma 1991 in 2020. Nevarni vročinski dnevi so tisti, ki so zaradi visokih temperatur lahko povezani s povečanim tveganjem za zdravje. Letošnje stanje so primerjali s scenarijem brez globalnega segrevanja.
S tem so ugotovili, da je bil povprečni prebivalec v letu 2024 izpostavljen dodatnim 41 dnevom nevarne vročine. V Indoneziji, kjer živi 280 milijonov ljudi, so raziskovalci našteli 122 dni dodatne nevarne vročine, prav tako v Singapurju in številnih državah Srednje Amerike.

V Savdski Arabiji na Bližnjem vzhodu so prebivalci preživeli 70 dodatnih vročih dni v letu. Spomnimo, poleti je zaradi vročinskega vala med romanjem umrlo najmanj 1.300 ljudi. V Braziliji in Bangladešu je bilo 50 dodatnih dni nevarne vročine, Španija, Norveška in balkanske države pa so imele dodaten mesec visokih temperatur.

Pet milijard ljudi, to sta skoraj dve tretjini svetovnega prebivalstva, je bilo 21. julija, na najbolj vroč dan v letu, na območju z nadpovprečno visoko temperaturo.