Zveza slovenskih društev na Hrvaškem po treh desetletjih dobila lastne prostore

Zveza slovenskih društev na Hrvaškem, ki šteje 17 društev po vsej državi, je s finančno pomočjo Slovenije po treh desetletjih delovanja prvič dobila svoje prostore. Novi prostori na Odranski ulici 12 v Zagrebu bodo po besedah predstavnikov slovenske skupnosti omogočili boljše načrtovanje in izvedbo projektov.

"Zelo smo veseli, da nam je uspelo rešiti prostorsko stisko in je zveza dobila svoj prostor. Upamo, da bomo s to pridobitvijo lahko napredovali v organizacijskem smislu ter se v svojem delovanju osredotočili ne samo na kulturo, ampak tudi na vsa druga področja delovanja, kot so šport, gospodarstvo, umetnost, knjižničarstvo," je ob odprtju dejala predsednica zveze Barbara Antolić Vupora.

Kupnina za 70 kvadratnih metrov velike poslovne prostore, ki so zdaj v lasti zveze, je po besedah njene predsednice znašala približno 150.000 evrov. V obliki interventnih sredstev jih je zagotovil urad vlade za Slovence v zamejstvu in po svetu.

"Urad vlade za Slovence v zamejstvu in po svetu je navdušen, da je tudi Zveza slovenskih društev na Hrvaškem končno pridobila svoje prostore. Zavedamo se, da ti prostori niso zgolj fizična lokacija, ampak so tudi dom zveze, kjer se bodo srečevala društva, si izmenjevala različne ideje, ustvarjala in tudi krepila slovensko besedo," je danes izpostavila Breda Zalašček, ki je na uradu pristojna za slovensko manjšino na Hrvaškem.

Podobne težave ima tudi Slovenski dom

Zadovoljstvo nad novo pridobitvijo slovenske skupnosti sta danes izrazila tudi predsednica komisije DZ za odnose s Slovenci v zamejstvu in po svetu Suzana Lep Šimenko in slovenski veleposlanik na Hrvaškem Gašper Dovžan. Oba sta opozorila, da vrsta slovenskih društev še vedno deluje brez lastnih prostorov.

Veleposlaništvo društvom poskuša pomagati v okviru svojih pristojnosti, prek dialoga z lokalnimi in državnimi oblastmi, je poudaril Dovžan. Pri tem si prizadevajo, da bi društva prostore dobila v najem pod ugodnimi pogoji ali v brezplačno uporabo.

Lep Šimenko pa je izpostavila, da se slovenska skupnost s tovrstnim izzivom sooča tudi v Zagrebu. Slovenski dom Zagreb namreč od leta 1949 uporablja poslovni prostor na Masarykovi ulici 13, prostore pa si prizadeva odkupiti že 30 let.

V zvezi s tem so danes z urada za Slovence v zamejstvu in po svetu sporočili, da si urad že vrsto let prizadeva, da bi Slovenski dom v Zagrebu prešel v društvene roke, minister Matej Arčon pa da je večkrat izrazil pripravljenost zagotoviti sredstva za odkup.

"V minulem obdobju so bili pogoji prenosa lastništva stavbe, ki je v državni lasti, predmet dogovarjanj. Zagotovitev manjših prostorov Zvezi slovenskih društev na Hrvaškem je eden od korakov h krepitvi slovenske prisotnosti v hrvaški prestolnici," so sporočili in dodali, da Slovenski dom ostaja srce in stičišče slovenske skupnosti v Zagrebu.

Zveza je danes na skupščini sprejela tudi več sklepov, s katerimi širi delovanje in krepi povezovanje s Slovenijo. Njenim članom, med katerimi so predvsem kulturna društva, se je pridružilo tudi nedavno ustanovljeno gospodarsko društvo Rast.

Zveza je že podpisnik zamejske gospodarske koordinacije, danes pa so njeni člani izglasovali tudi odlok o pristopu k zamejski športni koordinaciji in odlok o pristopu k zamejski kulturni koordinaciji, ki bo po napovedih ustanovljena junija. Njihov namen je sodelovanje in povezovanje organizacij Slovencev, ki živijo v Italiji, Avstriji, na Hrvaškem in Madžarskem, z matično domovino.

Zveza Slovencev na Hrvaškem je nastala 30. januarja 1992. Štiri leta pozneje je na pobudo delegatov Slovenskega doma Zagreb dopolnila svoj statut in se preimenovala v Zvezo slovenskih društev na Hrvaškem. Sedež zveze se je preselil v Zagreb, predsednik pa je postal Darko Šonc. Med letoma 2018 in 2024 je bila predsednica zveze Barbara Riman z Reke, kjer je bil tedaj tudi sedež zveze.